ZA SLOVENIJO GRE

Spoštovani gospod predsednik, dovolite mi, da naš pogovor začnemo z mednarodno temo. Napad Rusije na Ukrajino je nekaj, kar za večino Evropejcev pa tudi ostalega sveta pred letošnjim februarjem sploh ni bila možna opcija. V prvih dneh agresije Ruske federacije na Ukrajino ste pozvali k evropski perspektivi Ukrajine in za širitev EU. Sredi marca ste skupaj s poljskim in češkim kolegom obiskali oblegani Kijev.
Zakaj?

K podpori za članstvo Ukrajine v EU sem pozval zato, ker je to edino strateško zagotovilo za dolgoročno varnost te države in s tem tudi v veliki meri vseh nas v tem koncu evropske celine. Še posebej po tem, ko je Ukrajina sama sporočila, da se je pripravljena odpovedati članstvu v NATO. Danes je sicer jasno, da če bi bil zahodni svet bolj odgovoren, bi tej državi in še mnogim drugim že zdavnaj pomagali, da se pridružijo obema organizacijama. Ukrajina je za članstvi zaprosila že leta 2008, pa sta bili predvsem Nemčija in Francija takrat proti. Danes je jasno, da je bila to strateška napaka. Če bi se EU in NATO širila pravočasno, danes te vojne v Ukrajini ne bi bilo. Prav tako bi bila Rusija v zadnjem desetletju prisiljena ravnati drugače, kot dejansko je, saj je Putin izkoriščal neenotnost in šibko strateško delovanje Zahoda. Zelo verjetno bi danes imeli z Rusko federacijo strateški sporazum o sodelovanju, kakršnega smo npr. izpogajali v času našega prvega vodenja EU v prvi polovici leta 2008. Žal nikoli ni zaživel, ker je Putin verjel, da smo šibki in da lahko obnavlja nekdanji socialistični imperij oziroma Sovjetsko zvezo. Kijev pa smo obiskali iz solidarnosti, pa tudi iz skrbi za varnost Slovenije. Vemo, kako se počutiš. Če se boriš za življenje in se te nihče ne upa obiskati. Vemo pa tudi, da se Ukrajinci tokrat borijo tudi za našo varnost in da je v interesu celotne EU in naše želje po mirnem življenju, da čimprej zaustavijo rusko agresijo. Več o tej tragični vojni v nadaljevanju intervjuja na spletni strani SDS. Če preidemo zdaj k domačim temam, najprej vprašanje, ki gotovo zanima naše bralce. Koalicija strank SDS, NSi, DeSUS in SMC je pod vašim vodstvom marca 2020 prevzela vodenje države. Kako danes gledate na tisti čas in tudi na vaše sodelovanje v teh dveh letih? Hvaležen sem vodstvom koalicijskih partneric N.Si, takratne SMC in Desus, da so kljub pritiskom, grožnjam in medijskemu linču v času, ko smo z zamudo marca 2020 tudi v Sloveniji razglasili epidemijo, pokazale svojo državotvornost in naroda v tej težki preizkušnji nismo pustili na cedilu. Epidemija, predsedovanje, energetska draginja, vojna v Ukrajini in številni drugi izzivi so v naslednjih dveh letih od vseh nas terjali izjemne napore. Ponosen sem na vse koalicijske partnerje in na vladno ekipo. V težkih okoliščinah, ki niso primerljive z nobeno poosamosvojitveno vlado, so res dobro opravili svoje delo. Naše sodelovanje in zaupanje se je skozi težavne situacije, medijske napade, tudi umetno sproducirane afere, le še okrepilo in poglobilo. Verjamem, da sta ti dve leti za vse nas bili izjemna izkušnja, iz katere sem se tudi sam veliko naučil.

Pred nami pa so volitve in nov mandat za tiste, ki bodo dobili največ zaupanja volivcev ter nato znali oblikovati večinsko koalicijo. Kateri so največji izzivi, ki čakajo Slovenijo v prihodnje in kako odgovoriti nanje?

Naš strokovni svet je dopolnil program, ki smo ga v znatni meri uresničevali že v tem mandatu. Za mnoge izboljšave pa je žal zmanjkalo bodisi časa bodisi glasov v državnem zboru. Mnoge nove rešitve pa enostavno terjajo tudi okoliščine, ki se okrog nas spreminjajo z doslej redko videno dinamiko. Ne glede na spremembe pa je jasno, kaj je za nas na prvem mestu. To je človek, to smo ljudje. Če ni ljudi, nam nič drugega ne pomaga. Če ne bo več rojstev, bomo šli nazaj in ne naprej. Brez slovenskega naroda ni Slovenije. Zato bomo bistveno okrepili napore za izboljšanje demografske slike Slovenije. Mladi, družine in otroci bodo deležni posebne pozornosti in podpore. Uvedli bomo državno pokojnino. Zagotovili bomo bolj pregleden in bolj pravičen socialni sistem. Uvedli bomo dodatne dohodninske olajšave za osebe, ki dopolnijo 70 let. Pospešeno bomo naprej odpravljali birokratske ovire. Odpravili bomo nepotrebne postopke, predpise in organe. Vzpostavili bomo realne pogoje za zeleno in digitalno preobrazbo s ciljem povečanja inovativnosti, okoljske nevtralnosti, produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva. Z dodatno podporo kmetijstvu bomo bistveno povečali prehransko neodvisnost Slovenije. Zagotovili bomo sodoben in gratis medkrajevni javni potniški promet. Zagotovili bomo urejeno prometno infrastrukturo. Prepolovili bomo stroške za prvo pridobitev vozniškega izpita. Zagotovili bomo stabilno in cenejšo oskrbo z električno energijo Vzpostavili bomo kakovosten, sodoben sistem strokovnega in poklicnega izobraževanja ter povezali izobraževalni sistem in trg dela. Poklici bodo zopet cenjeni. Posodobili bomo izobraževalne programe in učne načrte, da bodo spodbujali kritično mišljenje, inovativnost, ustvarjalnost, domoljubje, digitalno in finančno pismenost ter omogočili šport v šolah vsak dan. Pripravili se bomo na enega največjih izzivov stoletja, na uvedbo sistema vse življenjskega učenja. Nadaljevali bomo z investicijami v kulturno infrastrukturo, okrepili bomo podporo ustvarjalnosti. Nadaljevali bomo z depolitizacijo policije in zakonsko nadgradnjo policijskih pooblastil za učinkovitejši pregon gospodarskega in tranzicijskega kriminala. Krepili bomo obrambno moč države in še posebej zmogljivosti nacionalnega sistema kibernetske obrambe. Zajezili bomo rekordno kršenje človekovih pravic v pravosodnem sistemu ter oblikovali zakonski okvir za neodvisno sodstvo. Nadaljevali bomo z investicijami v zdravstveni sistem in zagotovili stimulativen plačni sistem za zdravstvo. Krepili bomo prijateljske stike s sosednjimi državami, pospešili reševanje odprtih vprašanj ter aktivno sooblikovali ustroj Evropske unije glede na izzive časa.

To so zelo podrobni in ambiciozni načrti. Nam lahko pojasnite, kakšni bodo rezultati, če vse to uresničite oziroma, kako npr. vidite Slovenijo leta 2030?

Do leta 2030 se bo Slovenija prebila med 15 najbolj razvitih držav sveta. Imeli bomo vitko državo. Splačalo se bo dobro delati in dobro gospodariti. Beležili bomo pozitivno demografsko rast. Več bo rojstev kot smrti. Vsi naši mrtvi bodo dostojno pokopani. Družine in otroci bodo uživali posebno varstvo in vso podporo. Mladi bodo imeli možnost najboljše izobrazbe. Plače in pokojnine bodo nad evropskim povprečjem. Slovenija bo povezana z modernimi prometnicami. Državne institucije bodo razmeščene po celi državi. Energetsko bomo samozadostni. Na sodiščih bodo sodili pošteni in nepristranski sodniki. Vsi bodo imeli diplome in pravosodne izpite. Mediji bodo pluralni in svobodni. Svoboda govora bo sveta. Človekove pravice iz ustave RS bodo veljale v praksi. V ustavi bo pisalo: oče je moški in mama je ženska. Oba spola bosta popolnoma enakopravna. Dihali bomo čist zrak. Voda iz naših rek in potokov bo pitna. V barvah slovenske zastave se bomo lahko vsi prepoznali. Ponosno bomo peli celo Prešernovo Zdravljico. Do leta 2030 se bo naša Slovenija prebila na prvo mesto kot najbolj zaželena destinacija na svetu po kvaliteti življenja. Ker si to zasluži in ker to zmoremo.

Da znate učinkovito voditi vlado tudi v najtežjih razmerah, ste nedvomno dokazali v tem mandatu. V času koronavirusne krize je vlada sprejela kar deset protikoronskih paketov. Je preveč smela trditev, da je vlada s tem preprečila, da koronavirusna kriza ni postala tudi gospodarska kriza?

Lestvica uspešnosti posameznih držav v spopadu s pandemijo, ki je bila objavljena v britanskem časniku The Economist in je bila narejena na podlagi podatkov OECD, je Slovenijo uvrstila na drugo mesto, takoj za Dansko. Ti podatki kažejo, da je v času pandemije Slovenija ne samo ohranila svoje potenciale, ampak jih je celo znatno povečala. Razpoložljivi dohodek gospodinjstev v Sloveniji se je v tem času povečal za deset odstotkov. Z desetimi protikoronskimi paketi smo ohranili na deset tisoče delovnih mest, v letu 2021 smo imeli najvišjo rast zaposlenosti v EU, prav tako se je povečal BDP več kot večinoma drugod v Evropi. Dosegli smo rekordno nizko brezposelnost in rekordno, zgodovinsko visoko zaposlenost. In da, vlada je s tem, ko se je odzvala hitro in s pravimi ukrepi, preprečila, da koronavirusna kriza ni postala tudi gospodarska kriza.

Kaj je vlada naredila, da bi se položaj starejših in upokojencev, tudi v luči velikih demografskih izzivov, resnično izboljšal in popravil?

Upokojenci so bili deležni večkratne redne in izredne uskladitve pokojnin. Zagotovljena pokojnina se je od novembra 2019, ko je znašala 530 evrov, do letošnjega leta zvišala na 653,75 evrov ali za 23,3 %. Dvignili smo najnižje in invalidske pokojnine. S spremembami ZPIZ-2 smo poskrbeli za dvig odmernega odstotka na 63,5 % v štirih letih, za moške že v letu 2023. Rešili smo dolgoletne težave v zvezi z vdovskimi in kmečkimi pokojninami. Sistemsko smo uredili dolgotrajno oskrbo. Prejšnje vlade so leta in leta za bajne zneske naročale le študije. Ko se je določal proračunski razrez, smo zgodovinsko rekordna sredstva namenili tudi izgradnji infrastrukture za oskrbo starejših in v tem trenutku imamo odprtih 108 investicij po vsej Sloveniji. Povečujemo kapacitete obstoječih domov, podelili smo potrebne koncesije in število postelj za starejše povečali za nekaj tisoč. Za investicij v zdravstveno oskrbo upokojencev in vseh drugih smo namenili več denarja, kot prej v dveh mandatih vlad. V vseh regijah bodo zgrajene ali dograjene tudi negovalne bolnišnice.

A tudi v prihodnje nas čaka še precej dela, tako v luči staranja prebivalstva kot dejstva, da je bila dolgotrajna oskrba zadnjih 15 let kadrovsko, finančno in programsko podhranjena. V koalicijski pogodbi je velik pomen dan skladnemu regionalnemu razvoju, decentralizaciji in debirokratizaciji države. Je koalicija na teh področjih postavila osnovo za nadaljnje korake v tej smeri?

V tem mandatu smo po nekaj mukah in metanju polen pod noge s strani opozicije pod streho vendarle spravili zakon o debirokratizaciji in tako na več področjih poenostavili življenje državljanom, poslovanje podjetjem, znižali smo stroške in odpravili kar nekaj administrativnih ovir. Tudi z ustanovitvijo Službe za digitalno preobrazbo, katere osnovni namen je nujno potreben digitalni preboj Slovenije, bomo uspešno zmanjšali birokracijo. Vlada je v dveh letih obiskala tudi vse slovenske regije. Učinki obiskov so merljivi, saj so številni zastali projekti ravno zaradi obiska vlade bili deležni pozornosti, ki je premaknila stvari naprej. Za nas Slovenija ni le Ljubljana. Ne glede na to, kje v Sloveniji se nekdo rodi, ali v Halozah, Goričkem ali pa na Gorenjskem, Savinjskem ali Ljubljani, mora imeti enake izhodiščne možnosti za razvoj in napredek. Zavedamo se, da ljudje najbolje vedo, kako denar, ki ga lokalna skupnost pridobi, koristno uporabiti. V lokalnih okoljih se iz enega evra pogosto naredi dva. Zato smo dvignili povprečnino slovenskim občinam. To zagotavlja višjo kakovost življenja vseh ljudi, krepi regionalni razvoj, omogoča več investicij ter pomembno prispeva k okrevanju gospodarstva. Hkrati to pomeni več denarja za vrtce, šole, ceste, komunalno, športno, kulturno infrastrukturo, gasilce in še in še. Gotovo je bila odločitev vlade o dvigu povprečnin med tistimi, ki bi jo uvrstil na vrh seznama razvojnih ukrepov te vlade. V času dveh let smo dosegli mnoge pomembne zmage, ki bodo Slovenijo pospremile na pot največjega investicijskega cikla v zgodovini. V kratkem bo v vsakem kraju videti sadove našega dela, v mnogih pa so ti že vidni. Proračun, ki je bil sprejet za leti 2022 in 2023, namenja sredstva za obnove in gradnje šol, vrtcev, bolnišnic, stanovanj, domov starejših občanov, cest in športnih površin, za izgradnjo in obnovo vodovodov ter poplavno varnost v višini investicij, ki jih v te namene v samostojni Sloveniji še ni bilo.

Kakšne ukrepe ste sprejemali na področju šolstva in izobraževanja? Dejali ste, da dajete šolstvu velik pomen. Nam lahko poveste tudi bolj podrobno, kakšno politiko nameravate na tem področju voditi v prihodnje?

Narod, ki želi biti pripravljen na izzive časa, mora temu področju posvetiti vso potrebno pozornost. Tu imam v mislih tako materialno podporo kot tudi podporo spremembam v načinu razmišljanja. OECD že dalj časa opozarja, da v Sloveniji nimamo uradnega razvojnega spremljanja in napovedovanja potreb po kadrih in kompetencah, ki jih potrebujemo danes in v prihodnosti. Žal je posledica take prakse tudi strukturna brezposelnost med visoko izobraženimi kadri v Sloveniji ali pa pogosto neprijetna situacija, ko morajo diplomanti s suficitarno izobrazbo spremeniti svoj poklic, ker ne najdejo zaposlitve s svojo izobrazbo. Razrez vpisov na fakultete je eden od temeljnih strateških in razvojnih dokumentov države in ne zbirka želja vodstev fakultet. Gre za davkoplačevalski denar, zato je vlada zahtevala, da se mora pri vpisu upoštevati podatke o kadrovskih potrebah gospodarstva, javnega sektorja in države. Velik odpor in razburjenje, ki sta temu sledila, kažeta na to, da smo dregnili v še eno nevralgično točko in interesno področje tistih, ki menijo, da se vse začne in konča pri njihovi pravici do financiranja s strani države. Vlada je naredila velike korake tudi v smeri digitalizacije šolskega prostora. To je nujen predpogoj, če želimo iti v korak s časom in hitrimi spremembami, ki jih glede učenja prinašata digitalizacija in informatizacija vseh procesov. Za nakup IKT opreme smo namenili skupno 30 milijonov evrov. Zavedamo se, da znanost pri razvojnem preboju države igra ključno vlogo, zato se bodo proračunska sredstva za znanost do leta 2025 podvojila. Za mlade družine je gotovo pomemben brezplačen vrtec za drugega otroka in vse nadaljnje. Vrtec je postal brezplačen za 21.000 otrok. Odobrenih je bilo 126 investicij v šole in vrtce. Zagotavljajo se sredstva za sofinanciranje investicij, in sicer 45,2 mio EUR za 55 vrtcev v 55 občinah, 67,2 mio EUR za 69 osnovnih šol v 68 občinah, 1,7 mio EUR za investicije šolstva narodnosti - 2 objekta v 2 občinah. Če bomo po volitvah sestavili vlado, bomo s tako politiko vlaganja v infrastrukturo gotovo nadaljevali.

Vedno bolj pomembno je zdravo in čisto okolje. Kako je vaša vlada odgovarjala na okoljske izzive in kaj nameravate narediti na tem področju v prihodnje?

Pred kratkim sem prebral v enem izmed spletnih medijev trditev, da so podnebne spremembe račun, ki smo ga dobili zaradi stoletja neverjetno hitrega razvoja, ki je temeljil predvsem na energiji, pridobljeni iz fosilnih goriv. Prosperiteta je bila za sedanje generacije večinoma dobra stvar – ljudje živijo dlje in bolj zdravo kot pred industrijsko revolucijo. Toda dejstvo je, da te generacije niso plačale celotne cene za ta napredek. Tu seveda ne govorim zgolj o podnebnih spremembah, temveč o uničevanju okolja nasploh. Ostanek računa bo izdan prihodnjim generacijam. Na našo veliko srečo je Slovenija bistveno boljša od velike večine ostalega sveta. Uvrščamo se med prvo deseterico držav po trajnostnem razvoju, kot država z dobro ohranjeno naravo na svetu. Hvala našim ljudem, ki imajo Slovenijo radi in varujejo njene naravne lepote ter okolje nasploh. Kot politik se zavedam odgovornosti, da vse odločitve, ki jih sprejemamo danes, imajo in bodo imele pomemben vpliv na življenje mladih generacij ali tistih, ki se še niti rodili niso. V tem smislu doseganje neto ničelnih emisij Slovenije ni breme, ampak priložnost in odgovornost. Odgovornost do zanamcev in hkrati priložnost za vse deležnike. Ta priložnost naslavlja konkretne izzive sektorjem na vseh področjih, ki se jih podnebne spremembe tičejo. Pot do podnebne nevtralnosti pa hkrati ne sme ogrožati slovenskega gospodarstva in ne sme ogrožati standarda življenja ljudi, ampak ga mora nadgraditi. Zavedam se, da to ne bo lahko delo. Za nobeno državo tega sveta. Napredek, ki smo ga dosegli, je, kot rečeno, pogosto neusmiljeno jemal naravi in cena, ki jo je plačalo okolje, narava, biotska raznovrstnost, je visoka. A vsaka pot, še tako dolga, se začne s prvim korakom. Po desetletju slabega vzdrževanja vodotokov je Ministrstvo za okolje in prostor v tem mandatu pomembno povečalo sredstva za ta namen na več kot 25 milijonov evrov na leto. V letu 2021 je bil program rednega vzdrževanja prvič vreden več kot 28 milijonov evrov. Ministrstvo za okolje in prostor je izvedlo sanacije 154 plazov oz. objektov v 78 občinah v vrednosti 25 milijonov evrov, s čimer se je izboljšala varnost ljudi. Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo tudi nov Zakon o urejanju prostor in nov Gradbeni zakon, ki državljanom prinašata enostavnejše, hitrejše, cenejše in digitalizirane rešitve. Kar se tiče podnebnih ciljev, pa je naš cilj je do leta 2030 zmanjšati izpuste za 55 odstotkov.

Slovenija je športna velesila. Kako gledate na slovenski šport in športnike?

Slovenke in Slovenci smo športen narod. Po številu medalj in dosežkih naših športnic in športnikov pa smo športna veselila. Šport nas kot narod združuje, je del naše, lahko rečem, nacionalne identitete. Zaradi tega smo v tem mandatu tudi športu namenili veliko pozornosti. Predvsem je pomembno vlaganje v športno infrastrukturo, tako da smo zagotovili denar za investicije v športne objekte in sicer za 50 objektov v 50 občinah. Prav tako smo zagotovili višje nagrade za olimpijske medalje. V času našega predsedovanja smo tudi na evropski ravni dosegli dogovor o evropskem modelu športa. Zmoremo pa še bistveno več. Naši športniki so danes v svetovnem vrhu v številnih športih, jutri bodo tudi v panogah, kjer nas danes praktično še ni.

Slovenija je lani drugič vodila Svet EU. Evropski politiki so slovensko predsedovanje ocenili kot odlično, dosežki so bili kljub epidemiološkim omejitvam številni. Kakšen izziv je bilo predsedovanje?

Zadovoljni smo, da smo v času epidemije uspeli premakniti vrsto projektov in dosjejev, ki so ob predsedovanju naših predhodnic zastali. Tudi pohvale, ki smo jih slišali iz ust komisarjev, so bile prav v smeri, da smo naredili velike premike. Mnoge države se tudi sedaj, ko je naše predsedovanje formalno končano, še vedno obračajo na nas po pomoč. Tudi v pogajanjih in doseganjih soglasja smo bili zelo spretni. Izpeljali smo tudi vrsto vrhunskih srečanj. Tako smo gostili vse države članice EU in države Zahodnega Balkana na vrhu EU- Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju, kjer smo uspeli besedo širitev ponovno uvrstiti na agendo evropskih voditeljev in voditeljic. Čeprav se o tem ni veliko govorilo, smo uspeli doseči enotnost pri migrantskem vprašanju ob napadih talibanov v Afganistanu, kjer nismo vzpostavljali humanitarnih koridorjev, ampak smo se odločili za pomoč tistim, ki so bili v življenjski nevarnosti v lastni državi, ker so pomagali zahodnim silam. V luči nedavne vojaške agresije na samostojno in suvereno državo Ukrajino želim še enkrat izreči podporo ukrajinskemu narodu. Morda smo se šele zdaj prav zavedli, kako pomembna je skupnost držav, ki ti ob takšnih ali podobnih preizkušnjah stoji ob strani in te podpira. Odločitev slovenskega naroda za članstvo v EU in Zvezi Nato je, kot sem že večkrat dejal, še en dokaz zrelosti naroda. Slovenski narod ima modrost, da v ključnih trenutkih zna stopiti skupaj in sprejeti odločitve, ki so dobre še za številne prihodnje generacije. Lahko smo hvaležni za to.

Pogosto je slišati očitke o kršitvah svobode medijev in vladavine prava v Sloveniji.
Kako odgovarjate na takšne očitke?

Med Slovenci je še vedno zelo živ spomin na čase, ko so morali novinarji pred objavo pošiljati svoja besedila v potrditev v štab Zveze komunistov. Komunistični režim me je privedel pred vojaško sodišče in zaprl ravno zaradi mojega uresničevanja pravice do svobode govora. Tudi zato svobodo govora, za razliko od mnogih, ki danes kričijo, da jim je kratena, razumem kot pravico, ki je nedotakljiva in gre roko v roki z odgovornostjo do objektivnega obveščanja javnosti. Tu pa se na slovenski medijski sceni marsikaj vrti ravno obratno. Kar zadeva svobodo medijev in svobodo govora je Slovenija v času desnosredinskih vlad najvišje na lestvici medijske svobode. To velja tudi za indeks demokracije. Trditev, da so novinarji pod to vlado zatirani in cenzurirani, preprosto ne drži. Tako kot mnoge druge škandale tudi očitek o zatiranju medijske svobode tranzicijska levica izvaža v tujino samo zato, da jo lahko ponovno uvozi nazaj ter v družbo vnese nezadovoljstvo in nemir. Enako velja za vladavino prava, kjer imamo v naši državi v resnici velik problem. Vendar ne na način, kot ga prikazujejo leve stranke. Problem je, da je bila v vrhu sodstva oseba, za katere se že mesece ugotavlja, ali sploh ima ustrezno diplomo. Problem so kršitve človekovih pravic, kjer slovensko sodstvo sistematično in vztrajno dosega najvišje uvrstitve na lestvicah Evropskega sodišča za človekove pravice po številu kršitev človekovih pravic. In to ob dejstvu, da se Slovenija po številu sodnikov na prebivalca uvršča v vrh med evropskimi državami. Žal taka dejstva in lestvice večina slovenskih medijev zamolči.

Kateri so glavni izzivi slovenske družbe, ki jih mora politika nasloviti v prihodnje?

Najprej je to hitrost staranja, ki je v Sloveniji med največjimi v Evropi in demografija bo izziv za vse narode v prihodnje. Prav tako je jasno, da bodo naši veliki izzivi v prihodnje povezani s kibernetsko varnostjo oziroma obrambo pred kibernetskimi napadi. Ustrezno moramo nasloviti tudi etične vidike uporabe umetne inteligence, v spremenjenih geostrateških razmerah zaradi vojne v Ukrajini, pa bomo morali veliko dela opraviti tudi na področju širjenja Evropske unije na Zahodni Balkan in vzhodno soseščino. Med pomembnimi izzivi za prihodnost bo tudi ustrezno naslavljanje vseživljenjskega učenja. Običajno smo v času volilne kampanje priče najrazličnejšim aferam. Ali tudi tokrat pričakujete kakšno afero, v katero bodo vpletli SDS in vas? Vsake volitve doslej so naplavile afero, ki so jo večinoma režirali isti akterji, ki delujejo v okviru vzporednega mehanizma oziroma globoke države. Tudi tokrat, ko gre za prelomne volitve, verjamem, da se bodo potrudili, a ne le pri aferah, temveč tudi na voliščih. Edino, kar lahko položim na srce je, da ne nasedajte vsemu, kar preberete v mainstream medijih in poiščite informacije tudi pri drugih virih. Prav tako bodite pozorni na dogajanje na voliščih. Prostega časa je malo. Kako ga najraje preživljate? Tega časa je žal vedno premalo. Gotovo je ob tem urniku najbolj prikrajšana družina, zato se trudim, da prosti čas, kolikor ga je, preživim z njimi. Ni dovolj, a verjamem, da bo tudi za vse to enkrat čas. Zdaj so izzivi življenja drugačni in čutim, da drugače, kot se nanje odzivam, ne bi mogel narediti.

Kako bo izgledal vaš ponedeljek, 25.4.?

Tako kot običajno izgledajo ponedeljki. Delovno (smeh).