Minister Erjavec ni uspel ovreči očitkov, ki smo jih nanj naslovili podpisniki interpelacije, zato je subjektivno in objektivno odgovoren, ne uživa več zaupanja, potrebno mu je izreči nezaupnico in ga razrešiti.
Stališče poslanske skupine SDS glede interpelacije o delu in odgovornosti ministra za obrambo Karla Erjavca je na današnji izredni seji državnega zbora predstavil poslanec Zvonko Černač.
Celotno stališče objavljamo v nadaljevanju.
Minister ob nastopu funkcije priseže z besedami: »Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.« Prisega je tudi formalizirana, njen največji pomen pa je občeloveški – javna zaveza ministra, ki govori o tem, da je zaupanja vreden, da bodo njegova ravnanja in besede oz. mnenja temeljila na dejstvih in resnici. Po besedah in ravnanjih torej javnost presoja kredibilnost nekoga, ki mu je zaupano delo v obče dobro. Naj uvodoma omenim dve resnični priliki, ki se nanašata na današnjo razpravo o interpelaciji in mogoče na najbolj enostavno mogoč način povesta, kdaj nekdo svojo kredibilnost izgubi oziroma povesta, zakaj nekomu javnost verjame, drugemu pa ne.
Preselimo se nekaj let nazaj. Nekega mrzlega zimskega dne je visok vojaški častnik v vojašnici s svojimi vojaki čakal na ukaz. Ker je vedel, da ukaz pride. Slej ali prej. Vendar če bodo vnaprej pripravljeni, bo pomoč, ki so jo številni pričakovali in čakali, prišla hitreje. Tokrat ni šlo za vojno, pač pa za pomoč ljudem, ki jih je zadela naravna nesreča. In ukaz je res prišel. Šele takrat so vojaki pod vodstvom svojega poveljnika zapustili vojašnico in odšli na pomoč ljudem. A pridobili so dragocen čas in pomagali hitreje, kot bi sicer. Bilo je leto 2014. Žled. Visok vojaški častnik – brigadir Miha Škerbinc.
Ta isti, sedaj že nekdanji, ob kršitvah zakona 5. aprila razrešeni poveljnik sil Slovenske vojske (SV) brigadir Miha Škerbinc, ki ga je minister Erjavec javno obtožil, da ne spoštuje ukazov, da je pri vojaški vaji na Počku deloval na lastno pest in mu (si) retorično postavil vprašanje ali bo naslednjič streljal na Postojno. Na tisto Postojno, kjer je bil brigadir Miha Škerbinc med prvimi, ki so ljudem leta 2014 priskočili na pomoč. Že ta izjava ministra Erjavca bi bila dovolj utemeljen razlog za njegov odstop.
In druga prilika. Poglejmo še nekaj let nazaj. Pisalo se je leto 2005. Takratni minister za obrambo je postal predsednik politične stranke DeSUS. Mediji so razkrili, da je bil istočasno, ko je že bil predsednik DeSUS, še vedno član druge politične stranke, in sicer LDS – Liberalne demokracije Slovenije. Novi predsednik DeSUS je prostodušno povedal, da pač plačuje položnice in je plačal članarino tudi LDS, ko je dobil položnico. Ta visoki politični funkcionar je bil Karl Viktor Erjavec. Lahko pa se vrnemo samo leto dni nazaj, v čas pred državnozborskimi volitvami. Na enem od javnih soočenj je Karl Erjavec za Marjana Šarca dejal, »nov obraz je nova prevara« in to vsaj še enkrat ponovil. Čez nekaj mesecev pa je s to prevaro podpisal koalicijski sporazum. Številni so dogodki v preteklosti, ki govorijo o tem, da Karlu Erjavcu pač ni mogoče verjeti. Še posebej pa mu ni mogoče verjeti takrat, ko ga demantirajo dejstva.
V politiki je najpomembnejša kredibilnost. Pomembno je zaupanje. To je edini in najmočnejši kapital, ki ga potrebuje človek, če želi uspešno delovati na političnem parketu. Dokler politiku ljudje verjamejo oziroma dokler verjamejo tistemu, kar govori in dela, je politik, toliko bolj politik, ki mu je zaupano soupravljanje z državo, lahko uspešen. Ko tega kapitala več ni, tak človek v politiki, predvsem pa na visoko izpostavljenem mestu v vladi, nima več kaj početi. Njegove delnice nimajo nobene vrednosti več. Postane lahek plen za take in drugačne lobije, človek brez hrbtenice, ki izvršuje tisto, kar od njega pričakujejo omrežja, lobiji, ne pa tisto, kar je prav.
Interpelacija je zato predvsem orodje, ki bi preudarnemu predsedniku vlade lahko služila kot pomoč pri izboljšavi njegove ekipe. Pri zagotovitvi boljšega in bolj učinkovitega dela. Predsednik vlade mnogo lažje poskrbi za to, da je nek minister odstopljen, če mu zrcalo postavi opozicija, kot če je prisiljen to storiti sam. In ravnanja ministra Erjavca govorijo o tem, da ni samo objektivno pač pa tudi subjektivno odgovoren za kršitve, ki mu jih podpisniki interpelacije očitamo. Soočen s toliko dokazi in dejstvi, kot jih je v tem primeru, bi minister, ki čuti odgovornost do ljudi in države, sam odstopil.
V času vlade Marjana Šarca so ministri odstopali zaradi mnogo manjših stvari. Marko Bandelli zato, ker je pošiljal neprimerna SMS sporočila in tu in tam objavil kakšen neprimeren čivk. Pa bil je ljubitelj hitre vožnje, ki jo omogoča modro utripajoča luč. In je bil odstopljen. Bil je drugorazredni. Dejan Prešiček je odstopil zato, ker je hčerki enkrat prevažal instrumente v avtomobilu ministrstva. Ker je preveč časa vztrajal, je bil grobo diskreditiran tako, da so mu medijsko obesili odgovornost za smrt uslužbenca ministrstva, ki je naredil samomor. Več sto državnih uslužbencev, ki imajo vozila tudi na zasebno uporabo, prevaža v avtomobilih države ne le instrumente, pač pa se s temi vozili vozijo na morje, pozimi na smučanje …Tudi Dejan Prešiček je po grobi predhodni javni diskreditaciji odstopil. Bil je drugorazredni.
Kaj pa Karl Erjavec? V tem primeru gre za majhne, nedolžne, nepomembne zadeve pač pa za prekoračitev pooblastil, za zlorabo Obveščevalno varnostne službe (OVS) Ministrstva RS za obrambo (MORS), za zavajanje, za laganje in namerno javno osramotitev in dikreditacijo visokega vojaškega funkcionarja, čigar drža bi morala biti v ponos ministru in Slovenski vojski. Že samo zaradi slednjega, bi moral Erjavec zapustiti položaj, ki ga zaseda danes. Vendar ni odstopil, niti ni bil odstavljen. Karl Erjavec je torej prvorazredni.
Drugorazredni ministri so v Šarčevi vladi odstopili, tudi če niso storili nič protipravnega, kvečjemu kakšen manjši neprimeren spodrsljaj, prvorazredni pa lahko kršijo zakon, javno diskreditirajo svoje najožje sodelavce pa se jim nič ne zgodi.
Številna pretekla ravnanja, bogata službena kariera pa tudi drobna prilika iz mojega uvodnega dela govorijo o tem, da je brigadir Miha Škerbinc človek, ki nikoli ne bi deloval na lastno pest. Brigadir Škerbinc je človek, ki ne bi niti za trenutek pomišljal, če bi bilo potrebno braniti domovino. Je človek, ki bi, če bi to bilo potrebno, za domovino dal tisto, kar je največ vredno. Svoje življenje. Taki ljudje so vedno bolj redki, žal pa je njih diskreditacija preveč pogosta, popolnoma nedopustno pa je, da se je zgodila s strani ministra za obrambo.
Kljub temu da je bilo v primeru ministra Erjavca toliko neetičnih in nemoralnih ravnanj, da bi moral odstopiti že zaradi njih, naj na kratko navedem, zakaj minister v njegovem pojasnjevanju očitkov v štirih točkah interpelacije ni prepričljiv oziroma ni uspešen.
Vzrok za vrsto neprimernih, celo nezakonitih ministrovih ravnanj sta bila dva dogodka, ki sta se zgodila v marcu in začetku aprila: govorice o zdravstvenem stanju načelnice Generalštaba SV Alenke Ermenc, ki so dobile tudi medijski zagon, in nočno streljanje na vojaškem vadišču Poček. Glede slednjega je minister potreboval grešnega kozla, da bi zaščitil svoj hrbet oziroma bolje svoj položaj. Dogodki kažejo, da naj bi najprej ta grešni kozel bila Alenka Ermenc, na koncu Miha Škrbinc, ker pa dokumenti ne podpirajo teze o tem, da je Miha Škerbinc deloval v nasprotju z usmeritvami ministra, ker teh pač ni bilo, je bilo potrebno najti drug razlog – brigadirja obdolžiti za govorice o zdravstvenem stanju načelnice Generalštaba SV.
Očitke proti ministru Erjavcu smo podpisniki strnili v štiri točke.
1. Nočno streljanje na vojaškem vadišču Poček
Glede nočnega streljanja na Počku so dejstva jasna in izhajajo iz številnih dokumentov. Brigadir Škerbinc je ravnal v skladu z meddržavnimi načrti, sklepi vlade, podpisanimi ukazi in usmeritvami Generalštaba SV oziroma načelnice Generalštaba SV. Minister Erjavec ni dal nikakršnih drugačnih usmeritev, tudi jih ne more dati poveljniku poveljstva sil SV, dal bi jih lahko samo Generalštabu SV oziroma načelnici, a tega ni bilo.
Minister Karl Viktor Erjavec je prav tako zavajal javnost z lažmi, da ni vedel za streljanje s težkimi kalibri na vadišču Poček. Dejstvo je, da je minister za obrambo decembra 2018 podpisal pooblastilo za podpis Načrta skupnega usposabljanja med Slovensko vojsko in oboroženimi silami ZDA. To pooblastilo je imelo v prilogi tudi natančne podatke o tem, s čim se bo na vaji streljalo. V dokumentu, ki ga je podpisal minister za obrambo Karl Viktor Erjavec, je bilo jasno navedeno, da se bo na vaji streljalo z minometi 60 mm, 81 mm in 120 mm. Prav tako je minister za obrambo podpisal sporazum za usposabljanje z oboroženimi silami ZDA, kjer je bilo jasno napisano, s čim se bo streljalo.
Tudi v poročilu načelnice Generalštaba SV, ki ga je 30. marca 2019 izdelala na njegovo zahtevo ministra Erjavca, je ugotovljeno, da kršitev pravil ni bilo in zato načelnica ni predlagala razrešitve brigadirja Mihe Škrbinca iz krivdnih razlogov.
Da minister za obrambo Karl Viktor Erjavec in javnost niso vedeli, da bodo potekale aktivnosti na vadišču Poček, je prav tako laž. Z MORS oziroma SV so sporočili, da se bodo v mesecu marcu držali dogovora, od katerega je sicer Občina Postojna odstopila in da bodo nočno streljanje v marcu izvajali štirikrat in sicer 25., 26., 27. in 28. marca, pri čemer bodo prve tri dni streljali do treh zjutraj, zadnji dan pa do polnoči. Ta vaja je bila potrjena tudi na Vladi RS in je potekala v skladu z vladno odločitvijo. Brigadir Miha Škerbinc je kot poveljnik poveljstva sil SV izvajal ukaze, ki so mu bili naloženi s strani Generalštaba SV.
Minister za obrambo je bil podpisnik vsaj dveh mednarodnih dokumentov, ki sta opredeljevala podrobnosti tega konkretnega streljanja. Takšen način spreminjanja dogovorov in sporazumov je vprašljiv in sporen tudi za naše zaveznike in bo imel za Slovenijo negativne mednarodne posledice. Gre za kompleksne procese načrtovanja vaj, ki trajajo tudi po več let in predstavljajo grajenje dobrih odnosov in zaupanja med zavezniki.
Ministru Erjavcu v tej točki očitamo prekoračitev pristojnosti, zavajanje in laganje. Očitkov ni uspel ovreči. Dokumenti ga demantirajo.
2. Zloraba Obveščevalno varnostne službe MORS
Zakon določa, da je OVS MORS organizacijska enota MORS, ki ima svoje izpostave v SV. Njeno delovanje ureja 32. člen zakona o obrambi. Služba zbira podatke in informacije v okviru opravljanja protiobveščevalnih ter varnostnih nalog, izdeluje analitične in operativne ocene za podporo opravljanja štabno varnostnih nalog v vojski, izdelavo načrtov uporabe vojske in drugih obrambnih priprav ter za načrtovanje in izvajanje obrambnih ukrepov. V omenjenem primeru je informativne pogovore na podlagi prve alineje drugega odstavka 32. člena zakona o obrambi v Poveljstvu sil SV izvedel varnostni sektor službe, s čimer je prišlo do kršitev zakona o obrambi in zlorabo OVS MORS.
Tudi direktor OVS MORS Matijevič je potrdil, da so delovali na podlagi določbe zakona o obrambi, ki določa Varnostne naloge na obrambnem področju – odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje ogrožanja varnosti določenih oseb, delovnih mest, objektov in okolišev, ki jih uporablja ministrstvo in Slovenska vojska v državi ali zunaj nje ter podatkov o razvoju ali proizvodnji določenega vojaškega orožja ali opreme.
Ali sodi preiskava glede širjenja govoric v povezavi z zdravstvenim stanjem načelnice Generalštaba SV v okvir teh določb? Ne sodi. To je ugotovila tudi KNOVS na svoji 3. nujni seji 26. aprila 2019 in o tem sprejela naslednji sklep: 1. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb opozarja, da OVS MORS v primeru brigadirja Škerbinca in govoric o zdravstvenem stanju načelnice GŠSV ni imela zakonske podlage za opravljanje informativnih pogovorov na Poveljstvu sil 3. 4. 2019.
Minister Erjavec je danes večkrat demantiral sam sebe. V okviru očitkov o zlorabi OVS MORS pravi, da je le-ta v konkretnem primeru delovala preventivno na podlagi pooblastila, ki ga ima v zakonu o obrambi in ki govori o njenih aktivnostih za preprečevanje storitve kaznivih dejanj. V tem primeru naj bi torej 3. 4. preprečili nekaj, kar naj bi se domnevno zgodilo 1. 4.?
Minister pravi, da bo na zaprtem delu seje povedal, kaj izhaja iz zapisnika OVS MORS, da je brigadir Miha Škerbinc govoril na postroju 1. 4. Magnetogram pričanja Škerbinca pred KNOVS je javen in vsem dostopen. Iz njega izhaja, da je brigadir ščitil integriteto načelnice Generalštaba SV in ni grdo govoril o njej. Iz razlogov, ki sem jih omenil, uvodoma bolj verjamem brigadirju Mihi Škerbincu kot ministru Erjavcu.
Enako velja za vse, ki so v temu lovu na čarovnice sodelovali, kajti časovnica nastajanja nekega kratkega dokumenta, katerega avtorji niso tisti, ki so v razgovorih operativno sodelovali, pušča resen dvom v njegovo verodostojnost: razgovori 3. 4. na podlagi navodila ministra, podlaga SMS, ki blatijo brigadirja Miho Škerbinca; poročilo šele 12. 4.; načelnica Generalštaba SV je poročilo prejela po mesecu dni, torej 7. 5. To poročilo nima nobene teže, ne le zaradi nasprotujočih si izjav, pač pa zato, ker je nastalo nezakonito in bo v formalnem postopku, če bo sprožen, smatrano za non paper dokument.
OVS je bila v tem primeru s strani ministra Erjavca zlorabljena. Delovala je tako, kot je včasih delovala UDBA. Pa smo mislili, da se to, kar smo spremljali v SOVI pred 15 leti, ne more več ponoviti. OVS je bila aktivirana na pobudo ministra Erjavca za preverjanje govoric. V zakonu ni podlage za taka ravnanja. V formalnem postopku bo to poročilo odpravljeno, tako kot je bilo odpravljeno poročilo KPK, na podlagi katerega padla 10. Vlada RS. Tudi v tem primeru bodo škodljive posledice, ki so nastale na njegovi podlagi, nepopravljive. Zanje sta odgovorna tako direktor OVS MORS Matijevič kot minister Erjavec. Oba bi morala zapustiti svoja položaja!
Ministru v okviru te točke podpisniki očitamo, da je odgovoren za kršitev 32. člena zakona o obrambi in za prekoračitve zakonskih pooblastil zaradi zlorabe OVS MORS. Očitkov ni uspel ovreči. Zakon, dokumenti in izjave vpletenih ga demantirajo.
3. Razrešitev poveljnika poveljstva sil SV brez da bi za to obstajali službeni razlogi, tako kot to določa zakon
Minister Erjavec danes pravi, da se poveljnika poveljstva lahko imenuje in razreši, ne da bi pri tem navajali razloge in da je ta točka očitkov namenjena samo politizaciji SV. Toda zakaj je v preteklih mesecih minister Erjavec o razlogih glede razrešitve poveljnika poveljstva sil govoril takole: najprej je bil razlog nočno streljanje na Počku mimo ministrovih usmeritev; potem so dokumenti ministra demantirali in je bil razlog grdo govorjenje o načelnici Generalštaba SV, ki naj bi jih Škerbinc izrekel na jutranjem postroju na Vrhniki 1. 4.; potem oboje; na koncu minister pravi, da ni dolžan navajati razlogov.
Zakon govori o razrešitvi takrat, ko to zahtevajo službeni razlogi. Ti niso bili izkazani. Poleg tega da je minister Erjavec visokega častnika razrešil, ne da bi za to obstajali službeni razlogi, kot to določa zakon, ga je še grobo javno oblatil in diskreditiral. In to počne še danes. Na tej seji.
Ministru v okviru te točke podpisniki interpelacije očitamo odgovornost za kršitev 45. člena v povezavi z 98.a členom zakona o obrambi ter 38., 39. in 40. člena zakona o službi v Slovenski vojski. Očitkov ni uspel ovreči.
4. Izgubljeno zaupanje, nekredibilnost, slabitev moči SV s strani Karla Erjavca
Minister Erjavec danes pravi, da je to problem v SV od leta 2004 dalje. Torej od njegovega ministrovanja naprej se vleče ta problem. Karl Erjavec je namreč takrat postal minister za obrambo. Minister za obrambo Karl Viktor Erjavec od svojega nastopa položaja ministra ni naredil nič konkretnega, da bi se trend odhodov iz SV ustavil. Namesto tega pripravlja belo knjigo o obrambi, kjer bo cilj za popolnjenost stalne sestave SV z zdajšnjih 8.000 pripadnikov znižal na do 6500 pripadnikov. Takšna številka pa ne zadošča potrebam za izvajanje vojaške obrambe države, kot jo določa 37. člen zakona o obrambi. Minister torej ni naredil nič, da bi izboljšal stanje v SV, naredil pa je veliko potez, ki zmanjšujejo kredibilnost in ugled Republike Slovenije.
Spoštovani, dejstva govorijo, ne le govorijo, kričijo. Minister je odgovoren po vseh točkah interpelacije. In to v polni meri. Na podlagi vsega povedanega minister ni več primeren za opravljanje funkcije ministra za obrambo RS.
Če sem začel, naj še zaključim s priliko iz naše soseščine, ki je tako lepo pisana na kožo našemu ministru Erjavcu. Pred davnimi leti pa spet ne tako daleč nazaj, so imeli naši sosedi ministra, ki je v neki satirični oddaji dejal približno takole: »Si vive una volta sola, ma si governa tuta la vita.« Nekako takole je rekel: »Živimo samo enkrat, ampak vladamo, v vladi smo pa celo življenje.« Ni je bilo namreč vlade, v kateri ta minister ne bi bil zraven. Tudi z ministrom Erjavcem je podobno. Vendar bi bilo tokrat prav, da bi prevzel odgovornost in odšel. Še pred glasovanjem. V interesu SV in države.
Minister Erjavec ni uspel ovreči očitkov, ki smo jih nanj naslovili podpisniki interpelacije, zato je subjektivno in objektivno odgovoren, ne uživa več zaupanja, potrebno mu je izreči nezaupnico in ministra razrešiti.
V SDS bomo to odločitev seveda podprli.