Nekdanji minister za infrastrukturo je v pogovoru za ETV opozoril, da so sredstva za infrastrukturne projekte omejena, zato je nedopustno, da bi se nek projekt dvakrat preplačalo, ker potem ne bo ostalo nič za druge projekte.
Predsednik Odbora za infrastrukturo in prostor pri Strokovnem svetu SDS je pred kratkim predstavil osnovna programska izhodišča stranke za to področje.
SDS je imela leta 2012 prvič neposredno možnost voditi resor infrastrukture in prometa, kot najbolj učinkovit ukrep je nekdanji minister Černač izpostavil uvedbo subvencioniranih vozovnic za dijake in študente, ki je marsikateri družini prihranila več sto evrov letno. Stranka želi ta korak nadaljevati z vzpostavitvijo upravljavca subvencioniranih vozovnic na državnem nivoju, ki bo skrbel za izravnavo med posameznimi prevozniki, ki bo skrbel, da se bodo koncesije izvrševale tako, kot bodo podeljene, da bodo nerentabilne linije subvencionirane, rentabilne pa ne. Ta organ bo skrbel tudi za širitev enotne vozovnice na čim širši krog populacije in da bodo vozni redi čim bolj uporabnikom prijazni.
Za financiranje v prometno infrastrukturo sta po zakonu dva vira, eden je nadomestilo za uporabo cest, drugi je del koncesnin od Luke Koper, ki letno prineseta približno 150 milijonov evrov, in se uporabljata tako za cestno kot železniško infrastrukturo. »Mi nameravamo predvideti dodatne vire in preko njih zagotoviti letno med 300 in 500 milijoni sredstev v naslednjih letih,« je dejal Černač, ki ne bi uvajal dodatnih obremenitev, ampak bi prerazporedil denar, ki je že v proračunu, da se denimo zneski od prometnih kazni ne izgubijo v proračunu, ampak se namensko uporabijo za posodobitev infrastrukture. Boljša infrastruktura namreč pomeni manjše možnosti za nesrečo in prometne prekrške.
Černač se je dotaknil tudi sistema elektronskega cestninjenja, ki bo v Darsovo blagajno prinesel dodatnih 10 do 20 milijonov evrov, ki se ob sedanjem načinu pobiranja uporabnine izgubijo. Vinjete za osebna vozila je leta 2008 uvedla prva Janševa vlada in na ta način občutno povečala pretočnost prometa in odpravila dolge čakalne vrste pred cestninskimi postajami. »Tak sistem se nam zdi ustrezen, zato menimo, da ni dobro, da na ravni EU poenoti model elektronskega cestninjenja tudi za vsa osebna vozila, mi menimo, da morajo biti države suverene,« je pojasnil Černač in dodal, da se s tem strinja tudi marsikatera druga država, ki prav tako ne vidi potrebe po tem.
Beseda je stekla še o energetiki. Zaključuje se veriga hidroelektrarn na spodnji Savi. Kot dober primer je nekdanji minister izpostavil elektrarno Brežice, ki je bila zgrajena v krajšem času, kot so ga potrebovali za umestitev v prostor. »Mi bomo s spremembo zakonodaje dosegli to, da se umestitve, tudi projektov državnega pomena, ne bodo dogajale več kot dve do tri leta, nobene potrebe ni, da bi to trajalo več časa,« je poudaril Černač, prav tako pa ni nobene potrebe, da gradbena dovoljenja ne bi bil izdana v največ tridesetih dneh, je še dodal.
Zvone Černač meni, da je pri infrastrukturnih projektih prav, da se s finančnimi sredstvi dela maksimalno gospodarno, zaradi tega je pomembno, da se zberejo rešitve, ki niso najdražje, rešitve, ki dosežejo isti cilj z bistveno manj sredstvi. Za potek tretje razvojne osi je sedaj izbrana najdražja varianta, ki bo hkrati tudi najbolj grobo zarezala v prostor. »Poleg tega, da bo uničila ogromno kmetijskih zemljišč, bo porušila okrog 40 domov, ki niso bili zgrajeni pred sto ali dvesto leti, ampak pred kratkim,« je ogorčen, čeprav so bile na mizi tudi druge variante. »Ob tem je še dodal, da mora »odgovorna politika stremeti k temu, da s svojim vplivom, ko ima na izbiro več možnosti, izbere tisto, ki je cenejša in hitreje uresničljiva.«
Pereča problematika v Sloveniji pa so tudi stanovanja. Po Černačevem mnenju nimamo prave stanovanjske politike, ljudje so prepuščeni sami sebi. »Mi nameravamo odpreti različne možnosti,« je dejal Černač. SDS želi ponuditi podporo tistim, ki so si zmožni sami urediti stanovanjsko vprašanje z nakupom, gradnjo ali adaptacijo, z ugodnejšimi krediti preko garancijske sheme. Za tiste, ki tega ne zmorejo, bo del najemnine subvencioniran. Tistim, ki so iz različnih razlogov kreditno nesposobni, bi si pa želeli najema s kasnejšim odkupom, bi omogočili, da se jim najemnine iz nekega obdobja odštejejo od kupnine.
Zvone Černač je ob koncu podčrtal ugotovitev, da so sredstva omejena, z njimi je treba ravnati racionalno, zato je nedopustno, da bi se nek projekt dvakrat preplačalo, ker potem ne bo ostalo za druge potrebe.
