Druge države v teh razmerah obdavčujejo energetska podjetja, Golobova vlada pa jim namenja dodatna sredstva iz žepov ljudi in to mesec dni po tistem, ko je vodenje HSE prevzel gospod Štrukelj, poročna priča predsednika vlade.
Poslanci na današnji izredni seji obravnavajo tudi vladni Predlog zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec Zvone Černač.
Celotno magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.
ZVONKO ČERNAČ: Slovenijo in Evropo že nekaj časa pesti energetska kriza, ki se odraža v izjemni rasti cen električne energije in zemeljskega plina pa tudi v rasti cen ostalih energentov. Zimske razmere in povečano povpraševanje lahko ali celo bo privedlo do tega, da bodo morale posamezne države sprejemati ukrepe v začasnih redukcijah oziroma zatemnitvah. Države so se na to krizo odzvale na različne načine, nekatere s sistematičnimi med seboj usklajenimi ukrepi, ki so problematiko obravnavali na celovit način, druge s parcialnimi, medsebojno neusklajenimi rešitvami, kjer se nekateri ukrepi ponavljajo, nekateri pa so in bodo ostali mrtva črka na papirju. In Slovenija je žal med slednjimi. Golobova vlada se na to krizo odziva neusklajeno. V zadnjega pol leta smo obravnavali številne zakone, ki bi morali biti del medsebojno usklajenih in celovitih rešitev.
Primera dobre prakse ni potrebno iskati v drugih državah. V neki drugi, covid krizi je prejšnja vlada, ki jo je vodila Slovenska demokratska stranka oziroma gospod Janša, sprejemala ukrepe v enem t. i. PKP zakonu, ki se je glede na spremenjene okoliščine ustrezno noveliral oziroma prilagajal razmeram. Zaradi teh ukrepov je Slovenija iz prejšnjih kriznih razmer izšla kot ena najbolj uspešnih držav glede okrevanja po pandemiji po vseh kazalcih. V preteklem letu smo beležili izjemno gospodarsko rast, nominalno preko 10 % oziroma realno 8,2 %. Imeli smo in še vedno imamo rekordno število zaposlenih. Posledično smo beležili večje prilive v vse blagajne – državno, pokojninsko in zdravstveno.
Danes pa obravnavamo enega od zakonov za blažitev posledic visokih cen energije. Na poti je njegov dvojček, zakon, ki bo zamejil cene za večje odjemalce v gospodarstvu in v nekaterih drugih sektorjih. 31. avgusta letos je bil sprejet zakon o pomoči gospodarstvu. Nekoliko pred tem zakon za male odjemalce, še pred tem znižana stopnja DDV, slaba dva tedna kasneje, 13. 9. letos, je bil sprejet zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, neke vrste predhodnica zakona, ki ga obravnavamo danes. Ob vseh teh ukrepih je vlada skoraj 500 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja namenila HSE. Druge države v teh razmerah obdavčujejo energetska podjetja, Golobova vlada pa jim namenja dodatna sredstva iz žepov ljudi in to mesec dni po tistem, ko je vodenje HSE prevzel gospod Štrukelj, poročna priča predsednika vlade gospoda Goloba. Moram reči, da je vse skupaj to zelo zmedeno, konfuzno, predvsem pa neučinkovito.
Kaj so posledice vseh teh ravnanj? Čutijo jih ljudje v svojih žepih in gospodarstvo. Tukaj je dnevna tržna cena električne energije, najdete jo na spletnem portalu EU Energy, za vsak dan si jo lahko pogledate. Včeraj je znašala v Sloveniji 416 evrov za megavatno uro V mesecu dni se je povečala z 160 na 416 evrov oziroma za 260 odstotkov. Ta cena v Španiji znaša 144 evrov za megavatno uro, na Portugalskem 142 evrov za megavatno uro. Poglejmo leto dni nazaj, koliko je ta tržna cena znašala v Sloveniji? 85 evrov za megavatno uro. Koliko je takrat znašala v Španiji in na Portugalskem? 122 evrov za megavatno uro. Torej, v istih zaostrenih razmerah sta Španija in Portugalska znali zadržati cene električne energije, očitno Golobova vlada počne nekaj zelo, zelo hudo narobe in posledice teh napačnih odločitev čutijo ljudje v svojih žepih.
Nekaj podobnega je, kar se tiče nafte – graf prikazuje cene surove nafte na svetovnih trgih včeraj in pred letom dni. Včeraj 71,77, pred letom dni 71,67 evra, torej, cena nafte na svetovnih trgih je danes enaka, kot je bila pred letom dni. Kaj pa cena nafte in kurilnega olja na bencinskih servisih v Sloveniji, a je tudi enaka, kot je bila pred letom dni? Ni, ne. Verjetno se boste spomnili, kakšna je bila cena pred letom dni. Drugače dovolite, da vas spomnim na to. Pred letom dni je bilo kurilno olje evro za liter, danes je 20 odstotkov dražje in pred letom dni je bila, je bil dizel za 20 centov cenejši, kot je danes, še več kot 20 centov, saj je bil 1,28 evrov. Torej, nekaj je res hudo narobe, hudo narobe.
V ta zakon ste vložili tudi neko dopolnitev glede peletov, ki jo podpiramo in jo z amandmajem razširjamo. Predlagamo, da se razširi tudi na kurilno olje, predlagamo znižanje cene maksimirane cene iz 180 na 120 evrov. Zakonu kljub vsem tem slabim rešitvam, kar prinaša nekaj dobrih ne bomo nasprotovali.
