Pravičnejši sistem, ki zagotavlja minimalno plačilo, bi lahko bil sistem minimalnega plačila po urni postavki, pri čemer bi se z zakonom določilo minimalno urno postavko za plačilo delavca in upoštevalo različne delovne pogoje pri določitvi tega zneska (nočno delo, nedeljsko delo in delo na praznike) ter sprejelo dodatne varovalke (prevoz na delo, malica, itd…) ob upoštevanju letnih uskladitev urnih postavk.
V poslanski skupini SDS smo v parlamentarni postopek vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, na kateri bi obravnavali točko z naslovom »Minimalna plača v Republiki Sloveniji«.
Minimalna plača v Republiki Sloveniji je določena z zakonom o minimalni plači in po zadnji letni uskladitvi za leto 2018 znaša 842,79 evrov bruto. Zakon jo opredeljuje kot minimalno mesečno plačo za delo, opravljeno v polnem delovnem času, v katero pa se ne vštevajo dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. V primeru, da delavec dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.
V praksi je obravnava izplačila minimalne plače pri različnih delodajalcih lahko različna. Zakon o minimalni plači je bil dopolnjen z izjemami glede tega, da se dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu ne vštevajo v minimalno plačo. Prav tako bi se praviloma morale nadure izplačevati poleg zneska minimalne plače, vsaj takšen je bil namen zakonodajalca. V preteklosti pa smo lahko v javnosti spremljali novice o tem, da morajo delavci opravljati delo v večjem obsegu kot je polni delovni čas, da prejmejo minimalno plačo. Celotni sistem zagotavljanja minimalne plače, izhodiščne plače in urejanje s kolektivnimi pogodbami je zasnovan nepregledno in kompleksno tako, da delavec niti ne ve, v katerih primerih so mu kršene pravice iz dela ali pa si ne more privoščiti dolgotrajnih sodnih postopkov oziroma si jih noče privoščiti, da ohrani dober odnos z delodajalcem.
Pravičnejši sistem, ki zagotavlja minimalno plačilo, bi lahko bil sistem minimalnega plačila po urni postavki, pri čemer bi se z zakonom določilo minimalno urno postavko za plačilo delavca in upoštevalo različne delovne pogoje pri določitvi tega zneska (nočno delo, nedeljsko delo in delo na praznike) ter sprejelo dodatne varovalke (prevoz na delo, malica …) ob upoštevanju letnih uskladitev urnih postavk. Tako bi vsak delavec dobil vsaj takšno minimalno plačo, kolikor ur je dejansko delal tisti mesec, mesečno plačilo pa bi se oblikovalo na podlagi pretvorbe dejansko opravljenih urnih postavk, pri čemer bi se sprejelo tudi druge ustrezne varovalke po zgledu EU držav, ki bi preprečevale, da bi delavci opravljali delo pod določeno mejo števila ur na delovni dan.
Tudi primerjave kažejo, da se vse več držav odloča za uvedbo minimalnega plačila na podlagi urne postavke, nazadnje je takšen sistem uvedla Nemčija.
V poslanski skupini SDS predlagamo, da se po končani razpravi na matičnem odboru sprejme naslednje sklepe:
1. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Vladi RS, da skupaj s pristojnimi ministrstvi in socialnimi partnerji opravi analizo uvedbe minimalne urne postavke in v roku 30 dni posreduje svoje stališče odboru.
2. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide v roku 30 na podlagi 46. člena Poslovnika državnega zbora opravi javno predstavitev mnenj, na katero se povabi predstavnike delodajalcev kot tudi predstavnike delavcev in druge zainteresirane strokovnjake ter osebe, ki bi lahko podale koristne informacije.
Celotna zahteva za sklic nujne seje odbora se nahaja tukaj.
