Vsak otrok je za nas enako vreden in pomemben, zato je prav, da se vzpostavi pravičen sistem, ki bo enak za vse otroke, finančno šibkejšim družinam pa naj se zagotovijo ustrezne socialne pomoči.
V Sloveniji že dalj časa poteka razprava o morebitni uvedbi univerzalnega otroškega dodatka. Trenutno stanje na področju otroških dodatkov je namreč rezultat povsem zgrešene družinske politike zadnjih več deset let.
Z uveljavitvijo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev leta 2010, ki se je začel uporabljati leta 2012, so otroški dodatki dokončno izgubili svojo vlogo oziroma namen instrumenta družinske politike in tako postali le še ena vrsta socialne pomoči.
Zastarel, pogosto krivičen in v praksi preveč zakompliciran pa je tudi naš celoten socialni sistem. Prepogosto se namreč dogaja, da ga znajo izkoristiti mnogi, ki do pomoči sploh ne bi smeli biti upravičeni, na drugi strani pa zaradi kompleksnosti sistema pomoč do najranljivejših skupin sploh ne pride.
V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zato predlagamo uvedbo univerzalnega otroškega dodatka, s čimer bi otroški dodatek postal to, kar bi v resnici tudi moral biti.
To je instrument družinske politike, saj so v osnovi namenjeni otrokom, njihovemu razvoju in spodbujanju rojstev, ne pa reševanju socialnega položaja družine.
Vsak otrok je za nas enako vreden in pomemben, zato je prav, da se vzpostavi pravičen sistem, ki bo enak za vse otroke, finančno šibkejšim družinam pa naj se zagotovijo ustrezne socialne pomoči.
V našem predlogu zakona se tako znesek otroškega dodatka za vse otroke zvišuje enako, in sicer z njihovo starostjo, saj se s starostjo otroka povišujejo tudi življenjski stroški v družini.
Tako bi višina otroškega dodatka od rojstva pa do 3. leta otrokove starosti znašala 50 evrov, od 3 let pa do 10. leta otrokove starosti 65 evrov in od 10. leta pa do 18. leta starosti otroka oziroma do zaključka njegovega šolanja, vendar najdlje do 26. leta starosti 75 evrov.
S tem predlogom se tako podaljšuje tudi doba prejemanja otroškega dodatka, ki je po veljavnem zakonu le do 18. leta otrokove starosti. Slednje navsezadnje sledi tudi samemu namenu otroškega dodatka, saj je v osnovi namenjen otrokovemu razvoju in izobraževanju.
V Slovenski demokratski stranki si zlasti v časih, ko opozarjamo na slabo demografsko sliko Slovenije, želimo resnega pristopa k oblikovanju družinske politike. Zavedamo se, da je za obstoj naroda slednja še kako pomembna, zato ji je potrebno nameniti večjo pozornost.
Univerzalni otroški dodatek danes pozna in uporablja večina razvitih držav zahodne Evrope. V teh državah otroški dodatek pripada vsem otrokom, ne glede na premoženjsko stanje družine, višina dodatka pa je povezana le s starostjo otroka, pri čemer države večinoma delijo otroke v tri starostne skupine.
Sistemu, ki je že dolga leta uveljavljen v številnih najrazvitejših državah, bi težko argumentirano oporekali, da ni dovolj preizkušen ali učinkovit. Še zlasti ob dejstvu, da so otroški dodatki univerzalni v državah, ki imajo najnižjo stopnjo tveganja revščine otrok, kot npr. v Avstriji, Finski, Švedski.
Po drugi strani pa je v Italiji otroški dodatek omejen na dohodkovno šibkejše družine, a je stopnja tveganja revščine otrok v tej državi krepko nad evropskim povprečjem. Ti podatki tako le še dodatno potrjujejo, da gre naš predlog zakona v pravo smer.
Temelji na izkušnjah in željah, da ločimo družinsko in socialno politiko, tak sistem pa bi bil pravičnejši do otrok, saj bi bili do otroškega dodatka upravičeni prav vsi otroci.
