Poslanka Suzana Lep Šimenko je na ministra za okolje, podnebje in energijo, mag. Bojana Kumra naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s prenovo direktive o energetski učinkovitosti stavb.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani,
zelo aktualna tema na evropskem parketu je trenutno prenova direktive o energetski učinkovitosti stavb. Cilj prenovljene direktive je pospešiti stopnje prenove stavb, zmanjšati emisije toplogrednih plinov in porabo energije ter spodbujati uporabo obnovljivih virov energije v stavbah.
Evropska komisija izpostavlja predvsem pomen energetske prenove stavb, zato v predlogu prenovljene direktive nalagajo nove obveznosti, določajo minimalne standarde za energetsko učinkovitost stavb in roke za dosego le teh. Po novem predlogu morajo biti zasebne stanovanjske stavbe po 1. januarju 2030 v razredu E, po 1. januarju 2033 pa v razredu D.
Temeljita energetska prenova stavb je izredno draga, cene so visoke in lahko dosežejo tudi več deset tisoč evrov, kar predstavlja velik finančni zalogaj za posameznike, družine, še posebej pa je to ogromen finančni strošek za najranljivejše skupine ljudi.
Kot poročajo v časniku Finance so se proti direktivi jasno izrazili Italijani, ki pravijo, da »nihče ne bo delal zelenega prehoda na plečih italijanskih družin«. Vemo, da je zeleni prehod nujno potreben, vendar se moramo tudi zavedati, da morajo biti cilji za zeleni prehod tudi realno uresničljivi.
Zato me zanima:
1. Ali Slovenija podpira spremembo direktive o energetski učinkovitosti stavb in kako nameravajo le to izvesti? S katerimi ukrepi?
2. Kaj pomeni razred E za zasebne zgradbe do 1. 1. 2030? Koliko zasebnih zgradb v Sloveniji bi moralo biti saniranih in kdo bo le to finačno zmožen prenoviti? Kakšne bodo sankcije v kolikor ljudje finančno tega ne bodo mogli izvesti v roku?
