Na današnji dan leta 1989 je bila v Ljubljani v Cankarjevem domu ustanovljena Socialdemokratska zveza Slovenije, ena izmed predhodnic Slovenske demokratske stranke.
Dober mesec dni po ustanovitvi Slovenske demokratske zveze je 16. februarja 1989 v polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani potekal ustanovni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije. Na slavnostnem dogodku, ki se je pričel s Prešernovo Zdravljico, je bilo prisotnih najmanj 1400 ljudi, med njimi tudi pomembni gosti iz tujine. Prvi predsednik SDZS je v marcu 1989 na prvi seji predsedstva postal France Tomšič, ki je želel ustanoviti politično stranko že prej, vendar so morali zaradi domnevne »zasedenosti« Cankarjevega doma sredi decembra 1988 pobudniki ustanovitev zveze prestaviti za skoraj dva meseca.
France Tomšič je v svojem nagovoru na ustanovnem zboru pred polno Gallusovo dvorano poudaril, da bo po skoraj 50 letih na Slovenskem ponovno začela delovati samostojna politična organizacija, kar so prisotni pozdravili z bučnim aplavzom. Tomšič je tudi predstavil glavne programske točke SDZS – nova slovenska ustava z novo definicijo suverenosti, boj za človekove pravice in republiško armadno območje s poveljevanjem v slovenskem jeziku – in se dotaknil zgodovinskega razvoja socialdemokracije in vizije nadaljnjega razvoja. Predstavljene programske točke programa so slonele na programski izjavi SDZS, objavljeni januarja 1989. V programski izjavi so zahtevali suvereno slovensko državo, reformo političnega sistema, demokratični volilni sistem in parlamentarno demokracijo, svobodo in pravice posameznika, svobodo političnega združevanja, svobodo govora in tiska, ponovno uveljavitev dela, tržnega gospodarstva, sodoben razvoj kmetijstva, ukinitev zemljiškega maksimuma, samostojnost Slovenije pri oblikovanju gospodarskega sistema in ekonomske politike, avtonomijo sindikata, članstvo v Evropski skupnosti, odprte meje, podreditev vojske demokratično izvoljenim oblastem. Posebej pomemben se je pobudnikom SDZS zdel proces nastajanja nove ustave, ki naj bi bila sprejeta z referendumom in ki so jo razumeli kot predpogoj za spremembe politične klime v državi.
Na ustanovnem zboru SDZS je spregovoril tudi dr. Jože Pučnik, ki se je konec osemdesetih vračal iz izgnanstva nazaj v slovenski prostor. V svojem referatu je govoril o političnem pluralizmu ter nujnosti svobodnih in demokratičnih volitev. Novembra 1989 je na 3. volilno-programski konferenci prišlo do zamenjave v vodstvu SDZS. Za novega predsednika SDZS je bil izvoljen dr. Jože Pučnik, ki je poudarjal demokratizacijo in osamosvojitveno vizijo.
Ob koncu osemdesetih let je bila v Sloveniji huda in brezizhodna gospodarska kriza z visoko inflacijo. Socialne razmere so bile iz leta v leto težje. Slabi odnosi znotraj držav jugoslovanske federacije so se poglabljali. Na drugi strani pa so potekale množične javne razprave o demokraciji, političnem pluralizmu, človekovih pravicah in svoboščinah. Del tega osvobajajočega vetra, ko so nastajali temelji demokratične in samostojne Slovenije, sta bili tudi Socialdemokratska zveza Slovenije in Slovenska demokratična zveza, predhodnici Slovenske demokratske stranke (združitveni kongres strank je potekal 1994). SDS danes ni samo legalna, tj. formalna naslednica nekdanjih SDZ in SDZS, ampak tudi dejansko črpa življenjski sok iz obeh korenin, iz obeh izročil, kar ji daje posebno širino.
Zgodba Slovenske demokratske stranke je zgodba pogumnih, srčnih in vztrajnih posameznikov, ki jim je šlo za stvar. Kot je na virtualni slavnostni akademiji ob 32. obletnici SDS povedal predsednik Janez Janša, se je Slovenska demokratska stranka rodila iz slovenske pomladi in zrastla iz trpljenja ter poguma dr. Jožeta Pučnika in Franceta Tomšiča ter tisočerih slovenskih domoljubov in demokratov.
Slovenska demokratska stranka je skozi 32. letno zgodovino zrastla v stebrno moč slovenskega naroda in predstavlja politično silo slovenske osamosvojitve. Kot je še povedal predsednik Janez Janša: »Slovenska demokratska stranka je politična sila sedanjosti. In je politična moč slovenske prihodnosti, ker se zaveda, da je naše največje bogastvo svoboden, omikan in ustvarjalen slovenski človek.«
