Čas je, da alkohol zakonsko opredelimo kot primarni vzrok prometnih nesreč.
Poslanec SDS mag. Dejan Kaloh je na Vlado RS naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi z zagotavljanjem varnosti v cestnem prometu.
Celotno poslansko pobudo objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani!
V letu 2018 je na slovenskih cestah umrlo 92 ljudi, kar je sicer 12 manj kot v letu 2017. 22 žrtev je zahtevala vožnja pod vplivom alkohola. Javna agencija RS za varnost prometa je v začetku januarja predstavila stanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji v lanskem letu. V zvezi s tem so poudarili tudi posebnost glede alkoholiziranih voznikov, da je namreč po statistiki povzročiteljev nesreč–povratnikov pri drugi, tretji prometni nesreči pokazalo celo več prisotnosti alkohola v organizmu (t. j. več alkohola na kilogram krvi oziroma več miligramov alkohola v litru izdihanega zraka). Z drugimi besedami povzročitelji nesreč-povratniki so pri vsaki novi nesreči bolj alkoholizirani.
Nacionalni program varnosti cestnega prometa v obdobju 2013–2022 z vizijo nič je določil primarni dolgoročni cilj programa: nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč. K viziji nič pa lahko prispeva tudi bolj doslednejša zakonodaja s tega področja.
Pri Javni agenciji RS za varnost prometa se prav tako zavzemajo za preučitev znižanja dovoljene stopnje alkohola na 0,2 promila (oz. 0,2 g/kg ali 0,1 mg/l), kjer bi ob upoštevanju te zakonske omejitve odpadel kup nevarnih učinkov alkohola na vozniške sposobnosti.
V kontekstu preventive bi lahko novelirali zakon o pravilih cestnega prometa, ki govori o prepovedi vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola (105. člen ZPrCP) in torej še dovoljeno stopnjo alkohola v organizmu znižali vsaj na 0,3 promila (oziroma 0,3 g/kg ali 0,14 mg/l), če ne že na stopnjo, ki jo preučuje Javna agencija RS za varnost prometa. Tudi pri tej predlagani »vmesni« znižani stopnji alkohola v organizmu bi odpadla kopica najnevarnejših učinkov alkohola na vozniške sposobnosti (pojavitev rdeče slepote, podaljšanje reakcijskega časa, pojavitev napačne ocene hitrosti vozil, pojavitev motenj ravnotežja …).
Novela zakona o pravilih cestnega prometa bi se nanašala tudi na člen, ki govori o pridržanju vinjenega voznika (24. člen ZPrCP). V kolikor voznik policistom, ki so ga zasačili ob prisotnosti večje količine alkohola v organizmu, pove, da si je že uredil prevoz do doma, ga po navadi izpustijo in ne počakajo, da kdo res pride po njega (sorodniki ali taksi služba) in v veliki večini primerov se nato vinjeni vozniki sami odpeljejo naprej. V takšnem primeru ne bi smelo biti tolerance, ampak bi morali voznika, ki ima v organizmu večjo količino alkohola, obvezno odpeljati v pridržanje. Vprašanje stopnje alkohola v organizmu, ob kateri bi morali izreči takšen ukrep, bi morali določiti v sodelovanju s stroko. Takšen voznik nesporno predstavlja preveliko nevarnost zase in za druge, da bi tvegali, da bo nadaljeval z vožnjo.
Ena od možnih rešitev za povečanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji je tudi novela Kazenskega zakonika (KZ-1) pri členu, ki opredeljuje nevarno vožnjo v cestnem prometu (324. člen KZ-1: Nevarna vožnja v cestnem prometu), in sicer z novim odstavkom, da bi povratnike vožnje pod vplivom alkohola, ki so v preteklosti že povzročili prometno nesrečo iz četrtega ali petega odstavka 324. člena KZ-1 (povzročena huda telesna poškodba ali smrt), kaznovali z zaporom od enega do dvanajstih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila za časovno obdobje ne manj kot pet let.
Na vprašanje družbene tolerantnosti do vožnje v vinjenem stanju opozarjajo tudi v Zavodu Varna pot, nevladni organizaciji, ki se ukvarja s prometno varnostjo. Prizadevajo si, da bi alkoholiziranost dobila povsem drugo težo v javnih razpravah in poročilih o prometnih nesrečah, in sicer z namenom vpliva na družbeno (ne)tolerantnost do vožnje v vinjenem stanju. Ministrici za infrastrukturo so predstavniki Zavoda Varna pot že poslali pobudo za spremembo zakonodaje s tega področja. Želijo si, da bi alkohol zakonsko opredelili kot primarni vzrok prometnih nesreč. Predstavnik Zavoda Varna pot je namreč dejal, da »neprilagojena hitrost, vožnja po nasprotnem voznem pasu … so v primeru opitosti posledice tega vinjenega stanja, primarni vzrok za nesrečo pa je seveda alkohol.«
Spoštovani, v zvezi z zgoraj navedenim na Vlado Republike Slovenije naslavljam poslansko pobudo, da v luči zagotavljanja večje varnosti v cestnem prometu v Sloveniji in zmanjšanjem števila mrtvih na slovenskih cestah, ukrenete vse potrebno za ustrezno podporo tej poslanski pobudi in se opredelite do zgoraj navedenih predlogov sprememb relevantnih zakonov. Pričakujem torej tudi vašo aktivnost v tej smeri in smotrne ukrepe v zvezi s tem.
