»Slovenska samooskrba s prašičjim mesom je le 30-odstotna. Veliko vlogo za napake na področju prašičereje nosi predvsem bivši kmetijski minister Dejan Židan, ki je večkrat ignoriral opozorila Odbora za kmetijstvo. Priti moramo do modela vzrejanja, ki bolj najbolj učinkovit za slovenske prašičerejce,« so na seji Odbora za kmetijstvo poudarili poslanci SDS.
Članice in člani Odbora za kmetijstvo so na 16. redni seji obravnaval stanje v slovenski prašičereji. Predsednik odbora, poslanec SDS Franc Breznik, je pojasnil, da so razlogi za sklic seje predvsem opozorila, da se vzreja prašičev v Sloveniji zmanjšuje, slovenska samooskrba s prašičjim mesom je le 30 %, primanjkuje plemenskih svinj, kmetje pa se med vzrejo srečujejo s številnimi boleznimi: »Želim, da prisluhnemo težavam prašičerejcev in pa predlogom, s katerimi bo kmetijsko ministrstvo tej panogi priskočilo na pomoč.«
Poslanec SDS Tomaž Lisec meni, da politika že več let zapored ni uspešna pri reševanju težav na področju kmetijstva in samooskrbe, med drugim tudi s svinjskim mesom. Po njegovem mnenju veliko vlogo za napake iz preteklosti nosi predvsem bivši kmetijski minister Dejan Židan, »v preteklosti je namreč večkrat ignoriral opozorila odbora«. Lisec je spomnil na predlog zakona iz leta 2012, ko smo v SDS predlagali, da bi kmetje dobili dovoljenje za gradnjo hlevov tudi na deloma kmetijskih zemljiščih, a se je takrat oglasilo celo sodišče, ki je izrazilo mnenje, da je ta predlog neustaven: »Menim, da je to pravica posameznika, če se odloči, da bo na svojem zemljišču gradil določen objekt.« Dodal je, da imajo kmetje pogosto interes graditi hleve in kmetijske objekte izven zaselkov, s čimer bi manj motili sovaščane, a se najpogosteje srečajo s težavo zakupa oz. zamenjave zemljišča ali pa ovirami Sklada kmetijskih zemljiščih, katerega bi po mnenju Lisca »morali ukiniti in ga dati v upravljanje občinam, ki bi same lahko razpolagale s prostorom«. Opozoril je še na nevarnost afriške prašičje kuge, ki bi lahko prizadela tudi slovenske prašičerejce. Zaključil je, da upa na učinkovit sistemski zakon kmetijskega ministrstva, ki bo slovenskega prašičerejca postavil pred tujega.
.@TomazLisec: Nekdanji minister za #kmetijstvo in sedanji predsednik državnega zbora Dejan Židan je bil žal del problema in ne del rešitve pri spopadanju s težavami na področju #prašičereja. Neprestano je obljubljal sistemske rešitve, uresničil pa ni ničesar. pic.twitter.com/dKwqRmf7Vn
— SDS (@strankaSDS) February 13, 2020
Poslanec SDS Bojan Podkrajšek je področje prašičereje primerjal z »letalom, ki že dlje časa pada, njegov pilot pa je bil vrsto let Dejan Židan«. Prepričan je, da je na področju prašičereje politika storila premalo v smeri reševanja problemov: »Ne moremo se več skrivati za trendom upadanja samooskrbe s prašičjim mesom.« Tudi Podkrajšek si želi zakona, ki bo pripomogel k večjemu številu prašičjih farm v Sloveniji in da bodo državljani jedli zdravo svinjsko meso, »a zdravega mesa ne moremo kupovati za nekaj centov na kilogram«.
»Določeni ukrepi zoper afriško prašičjo kugo so, a je to področje medijsko zelo neodmevno,« meni poslanec SDS Boris Doblekar, ki opozarja, da bi pojav bolezni v Sloveniji lahko povzročil veliko gospodarsko škodo. Dodaja, da se kmetje srečujejo s preobsežno birokracijo, predvsem na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj, poskrbeti pa bi morali tudi za hitrejši tempo sprejemanja občinskih prostorskih načrtov. »Zaradi številnih pogojev in premalo vzpodbud je mlade strah prevzemati družinske kmetije,« je prepričan Doblekar, ki ga čudi, kako lahko država dopušča tako množično propadanje slovenskih kmetij, namesto da bi mladim ponujala spodbudo in podporo s strani kmetijsko-svetovalnih služb. Diskriminatorno se mu zdi tudi dejstvo, da se socialno ogroženim prebivalcem v mestu pomaga z denarno pomočjo, socialnimi stanovanji, medtem ko lahko socialno ogrožen kmet zaradi nekaj imetja pozabi na pomoč države.
Predsednik odbora Franc Breznik je poudaril, da je hrana strateška surovina, zato je čim večja samooskrba še kako pomembna. Veseli ga, da analize kažejo na vse večje zavedanje potrošnikov o pomembnosti domačih in predvsem kakovostnih živil. Sam je zagovornik razpršenega modela prašičereje, torej gojenje prašičev na več manjših farmah, s čimer bi zagotovili živalim boljšo kakovost bivanja in manjše možnosti za množičen izbruh bolezni. »Na vseh dokumentih, navezujočih na problematiko prašičereje, se pojavlja ime Dejana Židana,« priznava Breznik, ki vidi razlog za težave na področju prašičereje v preteklih letih tudi v nekdanjih nutricionističnih propagandah, usmerjenim proti uživanju svinjine.
Članice in člani odbora so po zaključku seje soglasno sprejeli sklepa, da naj Ministrstvo za kmetijstvo v roku treh mesecev pripravi ukrepe za povečanje samooskrbe na področju prašičereje, prav tako pa naj Ministrstvo za kmetijstvo in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ohranita mrežo javne veterinarske družbe.
Foto: Državni zbor RS (Matija Sušnik)