Na pogovornem večeru o izzivih v slovenskem šolstvu v organizaciji Inštituta dr. Jožeta Pučnika in Odbora za izobraževanje, znanost in šport pri Strokovnem svetu SDS so sodelovali evropski poslanec in predsednik Odbora za izobraževanje, znanost in mladino pri Strokovnem svetu SDS dr. Milan Zver, nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Mojca Škrinjar ter podpredsednica Odbora DZ RS za izobraževanje, znanost in mladino Alenka Helbl. Na dogodku so se zbrali strokovnjaki, izobraževalci in drugi zainteresirani posamezniki, ki so delili svoje poglede in predloge za izboljšanje stanja v izobraževanju.
Dr. Milan Zver je poudaril, da desne vlade nikoli niso dušile gospodarstva, kar je posledično vplivalo tudi na »sladke skrbi« na področju šolstva. »Zaradi dobrih gospodarskih kazalcev smo se ukvarjali z investicijami v šolstvu, dvignili smo sredstva za šolstvo iz 800 milijonov na 1,2 milijardi evrov. V času desnih vlad je bilo vedno največ investicij v šole, pa ne le to, delali smo tudi po vsebinski plati. Predvsem so se osveževali šolski učni načrti – kurikuli,« je povedal poslanec. Dodal je, da bi vsak šolski minister moral skrbeti za vsebine na področju šolstva. »V kurikule bi bilo treba vključevati najnovejše izsledke znanosti, učitelji pa bi morali ta nova dognanja prenašati na učence,« je poudaril poslanec. Dr. Zver je v razpravi še izpostavil, da je slovenski šolski sistem preveč zbirokratiziran. Dodal je še, da bi tudi zaposleni iz Zavoda za šolstvo lahko bili bolj vključeni v kakovostno delovanje šolskega sistema, še posebej glede na to, kako veliko zaposlenih je na omenjenem zavodu. Poslanec je na kratko omenil tudi vlogo inšpektorjev v šolstvu.
Alenka Helbl, poslanka SDS, ki je pred nastopom poslanske funkcije delovala v šolstvu, je povedala, da slovensko šolstvo pesti kar nekaj težav. »Znižuje se kakovost znanja, padli so odnosi do dela, do učiteljskega poklica, tudi ugled učiteljskega poklica se je žal zmanjšal. Zagnani mladi učitelji, ki so bili pripravljeni na vse izzive, sedaj govorijo, da omagujejo, tisti na Koroškem, da bodo iskali službe v Avstriji, četudi na drugem področju, ker so znotraj šolskega sistema preprosto izčrpani in nemočni.« Helblova je omenila tudi nekatere zakone, ki jih je na področju šolstva sprejela Golobova vlada in pri tem ocenila, da se je tudi s spremembami zakonodaje zmanjšalo avtonomnost in odgovornost učiteljev. »V šolstvu bi morali imeti najsodobnejše pristope v poučevanju, pravila pa bi morala ostati konservativna,« je še menila Helblova. Spregovorila je tudi o pomenu znanja slovenskega jezika za tuje priseljence, ki se vključujejo v slovenski šolski sistem. »Šolstvo nam trenutno vodijo ideološki teoretiki, ki imajo svojo agendo,« je še prepričana Helblova.
Mojca Škrinjar, nekdanja državna sekretarka na šolskem ministrstvu, je omenila, da se je v času, ko je delovala na pristojnem ministrstvu, morala ukvarjati z napadi medijev, opozicije zaradi tega, ker so želeli posodobiti šolski sistem. »Naša ideja je bila, da naredimo enoten programski uvod ter nato ločimo predmetno izobraževanje in poklicno šolstvo, prav tako smo želeli prepustiti veliko ustvarjalne svobode učiteljev. Pripravljali smo tudi ustrezne zakone in pravilnike, ki pa so po tem, ko je padla desna vlada, romali v koš,« je povedala Škrinjarjeva. »Vedno večje je pomanjkanje učiteljev v šolstvu. Trenutno jih 4.000 oziroma 10% manjka v šolskem sistemu, zadušena je ustvarjalnost učiteljev, učitelji se soočajo s pretirano birokracijo, zastarelostjo študijskih programov, nimajo zadostne avtonomije. V šolstvu se opaža ovire pri horizontalnem prehodu, nepovezane podatkovne baze na komercialnih strežnikih, slab položaj slovenščine, vdor ideologije v izobraževalne institucije, slabo vodenje šol, … vse to so problemi v današnjem šolstvu,« je poudarila Škrinjarjeva. Po njenem mnenju velik izziv v šolstvu danes predstavlja tudi umetna inteligenca in digitalizacija. »Vdor skrajno levičarskih ideologij v šolske institucije in LGBTIQ aktivizem je nedopusten in bi ga bilo treba ukiniti,« pa je še podčrtala Škrinjarjeva.
Predsednica Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Andreja Valič Zver pa je izpostavila, da se je v slovenskem šolskem področju zadnjih 15 let dogajal "kulturni genocid, saj se šolski kurikuli ves ta čas niso prenavljali." Poudarila je še, da je dr. Milan Zver kot šolski minister z ekipo v času prve vlade Janeza Janše na področju šolstva izvajal tektonske premike. "V šolske kurikule smo vpeljali domoljubje, v učne načrte in učbenike smo z veliko muko umestili tudi obdobje slovenske osamosvojitve," je poudarila.
