Evropska poslanka poudarja, da nova delovna mesta ustvarja samo rastoče gospodarstvo, zato je temu potrebno posvečati več pozornosti.
Slovenska evropska poslanka Patricija Šulin se je 6. maja v Tolminu udeležila evropskega večera. V pogovoru sta sodelovala tudi poslanca državnega zbora Eva Irgl in Danijel Krivec.
Pred polno dvorano tolminske knjižnice je poslanka predstavila le nekatere dosežke v mandatu - zavzemanje za povrnitev škode iz evropskega sklada naravnih nesreč v primeru žledoloma ter zavzemanje za spoštovanje cestnoprometne direktive iz leta 2015, ki določa, da se na primer slovenskemu državljanu, ki ima svoje vozilo registrirano v Republiki Sloveniji, če ta naredi cestnoprometni prekršek v Italiji, obrazloži kazen tako v italijanskem kot tudi v maternem jeziku. Poslanka Šulin je v času svojega mandata med drugim opozorila Evropsko komisijo tudi na razliko v kakovosti hrane v različnih državah članicah Evropske Unije.
Hkrati pa je evropska poslanka Patricija Šulin izpostavila izjemno stabilno gospodarstvo spodnjega Posočja, ki se je v določeni meri lahko razvilo tudi s pomočjo kohezijskih sredstev. Posočje je bilo kot del goriške regije upravičeno do 280 milijonov evrov sredstev za kohezijo. Evropska poslanka je na svojem obisku v Posočju obiskala podjetja, ki pišejo zgodbo o uspehu in ki imajo po mnenju Šulin skupne predvsem tri lastnosti: »Vsa tri podjetja vodijo domačini, s srcem v Posočju, torej z namenom, da ostane podjetje v Posočju tudi za to, da imajo domačini zaposlitve, nekateri morda delate v teh podjetjih, in da ne odhajate s podeželja v mesta s trebuhom za kruhom. Drugo je vizija, trdo delo. Kot zadnje pa je pomembno to, da so vsa tri podjetja znala izkoristiti evropska sredstva, ki so nam na voljo. Včasih mislimo, da so samo tujci uspešni, da so uspešna podjetja samo v Nemčiji ali v drugih zahodnih državah. Pa kot vidimo, ni tako.«
Na pogovornem večeru se je evropski poslanki pridružila ravno tako gospa Eva Irgl, dolgoletna poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije in predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Izpostavila je predvsem potrebo po zavzemanju za človekove pravice, ki so danes na različne načine množično kršene. Največ teh se navezuje na pravosodni sistem (na problematičnost dolžine sodnih postopkov je Slovenijo opozorilo tudi že Evropsko sodišče za človekove pravice), veliko teh pa tudi na socialna vprašanja (predvsem glede višine pokojnin) in na vprašanja o zdravstvenih postopkih (največ peticij se predloži predvsem zaradi predolgih čakalnih dob). Poslanka Irgl je izpostavila dejstvo, da je v državi veliko upokojencev, ki imajo pokojnino nižjo od 300 eurov: »Gre za ljudi, ki so opravili svoje delo pošteno in si zaslužijo pošteno plačilo.« Pomembno vprašanje pa ji predstavlja ravno tako oblikovanje naziva državnega praznika, ki obeležuje vrnitev Primorske k matični domovini. Izpostavlja, da so prizadevanja nekaterih poslancev po menjavi samostalnikov vrnitev in priključitev neprimerna in jih je potrebno obsoditi.
Svoje poglede je predstavil tudi nekdanjih bovški župan in dolgoletni poslanec Danijel Krivec, ki je izpostavil pomembnost kvalitetne in strokovne domače politike, da dosegamo evropske standarde razvoja. Izpostavil je potrebo dela preiskovalnih komisij, ki zagotavljajo transparentno delovanje in preiskovanje problematičnih pogodb ali podjetij. Hkrati izpostavlja, da lahko evropska sredstva izjemno pripomorejo h gospodarskemu razvoju, kjer omenja predvsem prizadevanje za obnovitev žičnice na Kaninu in se za pomoč obrača k evropskim poslancem. Poslanec Krivec pa tudi ravno tako kot poslanka Irgl izpostavlja težave upokojencev in prenizke pokojnine, ki ne omogočajo dostojnega preživetja v jeseni življenja. Zato si prizadeva, da bo upokojenec domu za ostarele lahko plačal toliko, kolikor je njegova pokojnina, preostali delež pa bo krila država. Hkrati izpostavlja, da so vse to evropske tematike, ne samo slovenske. Nenazadnje pa pričakuje od Evropske unije, da »ohrani integriteto in poskrbi za varnost svojih državljanov. Lahko pa pričakujemo, kar smo tudi sami pripravljeni vlagati in od nje zahtevati.«
Evropska poslanka Patricija Šulin ob zaključku omizja izpostavila problematiko pridobivanja evropskih sredstev. Prepričana je, da je eden od vzrokov za slabo črpanje tudi to, da nimamo ustanovljenih regij in občinskih predstavnikov v Bruslju. Vendar pa obstajajo tudi zgodbe o uspehu, katerih del je tudi Posočje: »Kar 600.000 evrov je bilo namenjenih na območju Posočja za razvojni center, potem so bila na voljo sredstva za kadrovske štipendije, energetske sanacije stavb, šol in tudi zdravstvenega doma Tolmin. Pot miru je bila financirana v viši 853.000 evrov. Priložnosti so. Zavzemala se bom za te stvari, ki sem jih sedajle omenila, tudi za to, da bom opozarjala državo in ministrstva, da črpajo ta sredstva.« Kot ostale izzive in prizadevanja evropska poslanka izpostavlja ravno tako večjo varnost evropskega državljana kot tudi zaposlovanje mladih. Izpostavlja pa, da lahko delovna mesta ustvari samo rastoče gospodarstvo, h kateremu lahko močno pripomore tudi evropska kohezijska politika.
Galerija
