Družbe Slovenski državni gozdovi se že vse od ustanovitve drži slab sloves.
Začetki bojev levih strank za obvladovanje družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je bila ustanovljena v času vlade Mira Cerarja, natančneje marca 2016, segajo še v čas pred ustanovitvijo družbe. Zdi se, da so mnogi vidni predstavniki na levici zgolj izkoristili žled – ki je v mesecih pred ustanovitvijo družbe prizadel velik del slovenskih gozdov – za to, da so prišli do še ene državne družbe, v katero bi nastavili svoje vidne ali malo manj vidne kadre ter »določenim posvečenim« omogočili obsežen dostop do davkoplačevalskega denarja. V medijih smo lahko brali, da sta bili največji zagovornici ustanovitve SiDG vseskozi stranki SD in DeSUS. Sprva je vodenje družbe prevzel kandidat SD Julijan Rupnik – za slednjega je zelo lobiral takratni kmetijski minister in predsednik SD Dejan Židan –, kasneje pa je na direktorsko mesto prišel vidni član DeSUS Zlatko Ficko. »Lani sem dopolnil 60 let in mislim, da je bil že čas, da tudi jaz enkrat pridem v nebesa,« je v intervjuju za nek slovenski časopis zelo iskreno priznal Ficko.
V boju za prevlado je kratko potegnila Stranka modernega centra. Nekateri njeni poslanci, ki jih danes seveda ni več v državnem zboru, so intenzivno iskali podporo, da bi bil sedež SiDG na Koroškem, vendar so bili uspešnejši izkušenejši levi politični kadri, ki so uspeli s predlogom, da bo sedež SiDG v Kočevju, ki je poznan kot močno lokalno območje SD. Mimogrede, vodja Službe za odnose z javnostmi SiDG je Suzana Rankov, nekdanja urednica časopisa Dnevnik in članica znamenite novinarske trojke Primož Cirman – Vesna Vuković – Suzana Rankov.
V zadnjem času sta glede SIDG izbruhnili dve veliki aferi, ki pa ju dominantni mediji še kar skrivajo pod preprogo. Mnogi so prepričani, da predvsem zaradi ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec, ki vse od nastopa ministrske funkcije v medijih uživa izjemno podporo. Prva afera je izbruhnila glede namere direktorja Ficka po gradnji nove poslovne stavbe SiDG. »Vrednost nove poslovne stavbe sicer ni znana, govori pa se o znesku 6 milijonov evrov. Za ponazoritev vrednosti – 6 milijonov evrov pomeni okoli 110.000 m3 lesa ali 4.400 kamionskih kompozicij lesa. Če bi kamione lesa postavili drugega za drugim, bi bila kolona dolga 60 km!« je v pisnem poslanskem vprašanju opozoril poslanec SDS Bojan Podkrajšek. V medijih smo brali tudi, da naj bi bila gradnja stavbe vzrok za nenadno menjavo nadzornega sveta pred nekaj meseci.
Druga afera, o kateri je poročal portal Nova24TV, pa je povezana z odtekanjem denarja iz SiDG. Vodstvo družbe je namreč z javnim Zavodom za gozdove Slovenije sklenilo sporazum o sodelovanju pri skupni izbiri drevja za možni posek, pri čemer naj bi šlo za prikrito financiranje Zavoda za gozdove, v katerem naj bi domovali mnogi odsluženi politični kadri, zavod pa naj bi imel velike poslovne izgube.
Državni zbor, natančneje odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se vsako leto seznani z letnim poročilom o poslovanju SiDG. V zadnjem poročilu, to je za leto 2018, lahko med drugim beremo, da so stroški materiala in storitev, ki imajo v strukturi poslovnih odhodkov že tako največji delež, znašali kar 39.742.445 evrov, kar je kar 65,9 odstotkov več kot v letu 2017; stroški dela pa so znašali 7.746.905 evrov oziroma 37,7 odstotkov več kot v letu 2017. Pričujoče številke so zagotovo razlog za skrb in temeljit premislek, podkrepljen s konkretnimi ukrepi, kako bo SiDG deloval v prihodnje. Ob tem ni odveč niti vprašanje, kako bo ukrepala ministrica za kmetijstvo.
Članice in člani odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vodi poslanec SDS Franc Breznik, bodo danes obravnavali dve poročili, in sicer poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2018, nato pa že omenjeno poročilo o poslovanju SiDG za leto 2018.
Sejo si bo mogoče ogledati v posnetku na TV Slovenija 3 od 16. ure dalje.