V začetku jeseni je v slovenski javnosti izbruhnila afera z mletim mesom. Člane Odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zanimalo, ali je hrana, ki jo jemo v Sloveniji, varna. Po opravljeni razpravi pa je odbor pristojnim naložil zagotovitev transparentnega in pravno vzdržnega sistema obveščanja javnosti o ugotovitvah neskladnosti subjektov nadzora.
Včeraj je potekala 13. redna seja odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katere predsednik je poslanec SDS, Franc Breznik. Na samem začetku je predsednik odbora obrazložil, da je bila seja sklicana predvsem zaradi nepoštenih praks na področju varne hrane, o katerih so v zadnjem času pogosteje poročali slovenski mediji. Posledično bi lahko bilo ogroženo zdravje potrošnikov, vsekakor pa so zadnji dogodki omajali zaupanje potrošnikov v delo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju Upava za varno hrano) ter drugih inštitucij, ki so zadolžene za to, da spremljajo, ali je hrana, ki je na tržišču, varna in zdrava. Poslanec Breznik je v razpravi izpostavil aferi z medom in mletim mesom, »a to sta le zadnja dva primera, ki sta najbolj odmevala v javnosti, po vsej verjetnosti pa je podobnih primerov še več«. Po njegovem mnenju je Slovenija trenutno ujetnik cenene hrane in ostalih kmetijskih pridelkov, zato se poraja vprašanje, ali je v Sloveniji zagotovljen sistem varne hrane.
.@FrancBreznikSDS: Slovenija je postala ujetnik uvoza cenene hrane in ostalih kmetijskih pridelkov. Vprašanji, ali imamo sistem varne hrane zagotovljen in ali jemo zdravo hrano, sta tako še kako upravičeni, še posebej po zadnjih aferah z mletim mesom in medom. #kmetijstvo pic.twitter.com/kbInvh8jmF
— SDS (@strankaSDS) December 10, 2019
Breznik ugotavlja, da je ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec po aferi z mletim mesom sprejela dve odločitvi. Odredila je namreč notranji nadzor, pri čemer je zanimivo dejstvo, da ni mogoče izvedeti, kdo so člani te komisije. Znano je namreč le, da v njej ne sodelujeta direktor Uprave za varno hrano dr. Janez Posedi in glavna inšpektorica za varno hrano Andreja Bizjak. Poslanec SDS je zato od zbranih želel odgovore na vprašanje, kakšen je namen nadzora in kakšni so rezultati.
Prav tako Breznik opozarja, da je ministrica Aleksandra Pivec na Upravi za varno hrano imenovala delovno skupino, v kateri ni strokovnjakov, vključno z veterinarsko inšpekcijo. Delovna skupina predlaga razdelitev inšpekcije na tri samostojne dele: veterinarski del, varno hrano in fitosanitarni del. Inšpekcija evropske komisije, računsko sodišče in številne inšpekcije tretjih držav pa kljub temu ocenjujejo delo sedanje inšpekcije kot dobro. Poleg tega pa s 14. decembrom 2019 začne veljati uredba EU, ki združuje in predpisuje enoten način nadzora, torej takšen, kot obstaja sedaj in je ravno obraten, kot ga predlaga delovna skupina. Zato je predsednika odbora zanimalo, kašne konkretne izboljšave gre pričakovati v primeru reorganizacije inšpekcije.
Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek je na samem začetku zagotovil, da je hrana v Sloveniji varna. Po njegovih besedah razdelitev inšpekcije ne bo pomenila reorganizacije, temveč le morebitno optimizacijo: »Zanima nas, če lahko že sedaj uspešen sistem še nadgradimo in izboljšamo. S tem nikomur ne jemljemo pooblastil,« je dejal.
Vodja delovne skupine Bojan Pahor je predstavil poročilo, v katerem prav tako ugotavljajo, da inšpekcija Uprave za varno hrano deluje dobro, vendar je njena pomanjkljivost ta, da le veterinarji zasedajo odločilna mesta, za kar je deloma kriva tudi zakonodaja, »kar pomeni, da ta področja v svoji osnovi niso enakovredna, kot so bila pred združitvijo«. Pahor pojasnjuje, da so posamezna področja inšpekcije na tak način prezrta: »Nadzornemu veterinarju dodajamo dva sodelavca, ki skrbita za tista dva stebra, ki sta sedaj neupravičeno prezrta s strani strokovnega dela. Veterinarji lahko z vso odgovornostjo skrbijo za veterinarski del, enako pa bi moralo veljati tudi za fitosanitarni del in inšpektorje za hrano.« Podgoršek dodaja, da je ena od ključnih ugotovitev delovne skupine tudi ta, da je število inšpektorjev nezadostno, kot eno od rešitev pa vidijo delovno specializirane ekipe, ki bi se ukvarjale z ozkim področjem dela, ali pa zunanje izvajalce, ki bi bili primerno izobraženi.
Vodja komisije za notranji nadzor Uprave za varno hrano mag. Saša Dragar Milanovič je naštela pomanjkljivosti in ukrepe v aferi z mletim mesom, med katerimi velja izpostaviti predvsem nepravočasno in neustrezno obveščanje javnosti in ministrice glede neustreznosti mesnih izdelkov in neustrezno komuniciranje z mediji glede vprašanja, kako ravnati s spornimi mesnimi pripravki.
Direktor Uprave za varno hrano dr. Janez Posedi je potrdil, da ob odkritju žveplovega dioksida v mesnih pripravkih ni obveščal ministrice, saj je presodil, da ne gre za tako pomembno informacijo, zato je raje počakal na končno poročilo. Dr. Posedi je dejal, da je dobrodošel vsak predlog, ki pride na Upravo za varno hrano, a pričakuje, da dokumenti, ki pridejo v širšo razpravo, peljejo v smeri reševanja in k izboljšanju, ne pa da povzročajo dodatne napetosti. Zaveda se, da je vsak sistem možno izboljšati, a opozarja, da je največja težava v kadrovskem deficitu: »Zagotoviti moramo ustrezno število inšpektorjev, ne želimo namreč, da ljudje izgorevajo na delovnem mestu.« Spomnil je na specifiko uradnih veterinarjev, ki v določenih proizvodnih obratnih, na primer v Perutnini Ptuj, delajo v izmenah.
Direktorica inšpekcije Andreja Bizjak pa je bila mnenja, da v prizadevanjih delovne skupine vendarle gre za reorganizacijo inšpektorata. Zatrjuje, da vsako področje inšpektorata pokriva specializiran koordinator, zato ni moč govoriti, da so določena področja zapostavljena. Bizjakova največjo težavo vidi v komunikaciji. O odločitvah delovne skupine bi namreč po njenem mnenju tudi vodstvo Uprave kot institucija moralo imeti možnost, da se izreče. Strinja se, da je vsako delovanje institucije možno izboljšati, »vendar moramo slediti osnovnemu cilju, to je učinkovitemu izpolnjevanju nalog, za katero sta uprava in inšpekcija zadolženi«. »Med inšpektorji na terenu se zmanjšuje učinkovitost, saj so ti vsak dan vznemirjeni, ker se sprašujejo, kakšne bodo spet spremembe, namesto da bi se posvetili svojemu delu,« še opozarja.
Glede očitkov mag. Dragar Milanovičeve, je Bizjakova poudarila, da zakon veleva, da je Uprava za varno hrano zadolžena za nadzor živil, primarno odgovornost za umik oz. odpoklic izdelkov pa nosi nosilec živilske dejavnosti. Dodaja, da je žveplov dioksid na seznamu odobrenih aditivov EU, toda v omejenih količinah v le določenih živilih. »Pri pojavu žveplovega dioksida v čevapčičih govorimo o nedovoljeni uporabi odobrenega aditiva,« je poudarila Bizjakova, ki dodaja, da je to bistveno za oceno tveganja in načina komuniciranja o tveganju. Nikakor se ne strinja s trditvami, da se je slovensko prebivalstvo vse poletje zastrupljalo z žveplovim dioksidom, saj žveplov dioksid ni nevaren za običajne ljudi, izjema so le tisti, ki so nanj preobčutljivi. Za konec je Bizjakova poudarila, da nima nič proti dodatnim nadzorom na Upravi za hrano in inšpektoratu, »vendar so bili vsi dosedanji nadzorniki strokovnjaki na področju, ki so ga nadzorovali, bili so neodvisni in brez konflikta interesov«. Zaključila je, da je vedno vedela, kdo so in kaj nadzorujejo, vedno je lahko izrazila svoje argumente, v primeru nadzora v aferi z mletim mesom pa zgoraj naštetih pravic ni imela.
Predsednik Odbora za kmetijstvo Franc Breznik je v razpravi nato izpostavil, da gre pri javnih naročilih na področju hrane za 150 milijonski trg. »Slovenija je zaradi svoje kupne moči ujetnica cenene in poceni hrane,« dodaja in ugotavlja, da do sedaj pri zagotavljanju varne hrane ni prihajalo do velikih afer. Ob dejstvu, da slovenske šole in vrtci kupujejo razkosano govedino po 1,8 evra na kilogram, se velja vprašati, za kakšno kvaliteto mesa gre in v kakšnem okolju je žival rasla. Bistveno se mu zdi, da inšpektorji svoje delo opravljajo tako, da dvomijo v vsakega proizvajalca, saj se le na tak način odkrijejo nepravilnosti. Breznik je ob tem dodal, da je za zadostne materialne pogoje zadolžena ministrica za kmetijstvo, ki ni opozorila, da bi bil proračun za kmetijstvo premajhen. Prepričan je, da bi delo inšpektorjev olajšala digitalizacija, med drugim pri sledljivosti hrane, statističnih podatkih, pravni pomoči… Zaključil je, da je nadzor nad varno hrano zadovoljiv, toda vedno obstajajo možnosti za izboljšavo. Napovedal je, da bo kmalu sklicana tudi seja odbora glede javnih razpisov na področju hrane, »zato, da bi ljudje in starši videli, kje obstajajo možnosti, da bi v javnih zavodih zagotovili več lokalno pridelane hrane«. »Strateški cilj Slovenije mora biti tudi kvalitetna hrana, predvsem za mlado populacijo,« dodaja Breznik, ki je prepričan, da so nekatere bolezni, ki jih včasih nismo poznali, posledica cenene hrane.
Poslanec SDS Boris Doblekar pa je na seji poudaril pomen zagotavljanja varne hrane, zato meni, da bi Ministrstvo za kmetijstvo in Uprava za varno hrano morala sodelovati in težiti k skupnemu cilju. »Zato je toliko bolj pomembno, da najdete skupni jezik in začnete delati v interesu potrošnikov,« je dejal Doblekar in zaključil, da če bi se takšne afere dogajale v času Janševe vlade, bi bila odmevnost le-teh še veliko večja.
Člani odbora so ob koncu seje predlagali, da se pri ureditvi Uprave za varno hrano spoštujejo odločbe EU, da se ponovno vzpostavi PR služba na Upravi za varno hrano in da se zagotovi transparenten in pravno vzdržen sistem obveščanja javnosti o ugotovitvah neskladnosti subjektov nadzora. Kmetijsko ministrstvo pozivajo k predlogom za izboljšanje organiziranosti uprave, Uprava za varno hrano pa naj začne izvajati vse popravljalne ukrepe, ki jim jih je naložilo ministrstvo. Vlado RS je odbor še pozval, naj zaposli dovoljšne število inšpektorjev in zagotovi sredstva za prenovo informacijskega sistema na upravi.