Družba SiDG z državnimi gozdovi ne dela gospodarno.
Družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) se že vse od ustanovitve, to je marca 2016, drži slab sloves, v zadnjem času pa ga pretresata dve veliki aferi. Prva afera je izbruhnila glede namere direktorja Ficka po gradnji nove poslovne stavbe SiDG. »Vrednost nove poslovne stavbe sicer ni znana, govori pa se o znesku 6 milijonov evrov. Za ponazoritev vrednosti – 6 milijonov evrov pomeni okoli 110.000 m3 lesa ali 4.400 kamionskih kompozicij lesa. Če bi kamione lesa postavili drugega za drugim, bi bila kolona dolga 60 km!« je v pisnem poslanskem vprašanju opozoril poslanec SDS Bojan Podkrajšek. V medijih smo brali tudi, da naj bi bila gradnja stavbe vzrok za nenadno menjavo nadzornega sveta pred nekaj meseci. Druga afera, o kateri je poročal portal Nova24TV, pa je povezana z odtekanjem denarja iz SiDG. Vodstvo družbe je namreč z javnim Zavodom za gozdove Slovenije sklenilo sporazum o sodelovanju pri skupni izbiri drevja za možni posek, pri čemer naj bi šlo za prikrito financiranje Zavoda za gozdove, v katerem naj bi domovali mnogi odsluženi politični kadri, zavod pa naj bi imel velike poslovne izgube.
Člani in članice odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vodi poslanec SDS Franc Breznik, so v tem tednu na nujni seji obravnavali letno poročilo o poslovanju SiDG za leto 2018. V njem lahko med drugim beremo, da so stroški materiala in storitev, ki imajo v strukturi poslovnih odhodkov že tako največji delež, znašali kar 39.742.445 evrov, kar je kar 65,9 odstotkov več kot v letu 2017; stroški dela pa so znašali 7.746.905 evrov oziroma 37,7 odstotkov več kot v letu 2017. Pričujoče številke so zagotovo razlog za skrb in temeljit premislek, kako bo država kot lastnik podjetja ukrepala.
Poslanec SDS Bojan Podkrajšek je v svoji razpravi dejal, da se v SiDG z državnimi gozdovi ne dela »niti gospodarno niti strokovno«, kar je po njegovem mnenju zelo jasen dokaz, da se mnogi pomisleki, ki smo jih ob ustanovitvi podjetja imeli v Slovenski demokratski stranki, tako danes izkazujejo kot zelo upravičeni. »Podjetje s tem vodstvom ni na pravi poti, direktor podjetja zasluži več kot predsednik vlade,« je še dodal.
Poslanec SDS Tomaž Lisec je spomnil, da je bilo na preteklih sejah matičnega odbora sprejetih preko 20 sklepov v zvezi s problematiko zakona o SiDG, poslovodstva, skupščine in nadzornega sveta, vendar se vse do danes ni spremenilo nič, tako prejšnja kot sedanja leva vlada pa zatrjujeta, da je vse v redu. Mimogrede, ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec na seji sploh ni bilo. Poslanec Lisec je bil kritičen tudi do dejstva, da podjetje za različne deležnike piše različna letna poročila, pri čemer so vprašanja o tem, česa vsega državni zbor sploh ne ve o podjetju, še kako upravičena. »Zato ne verjamem vsemu lepemu, kar je povedano, a hkrati sploh ni zapisanega v poročilu,« je še dejal.
»Dobivam anonimke glede vodstva in kraj in ko vidim, v katere medije se potem to lansira, bi dejal, da se rdeči tepejo pri koritu« pa je v svoji razpravi poudaril predsednik odbora in poslanec SDS Franc Breznik. V tujini so resna lesna podjetja v privatnih rokah, je spomnil, in pri tem izrazil kritiko do nekdanjega ministra za kmetijstvo Dejana Židana, ki je bil eden glavnih idejnih očetov SiDG. Opozoril je tudi, da ima SiDG izrazite »težave z operativo« na terenu, pri čemer bi po njegovem mnenju morala država odigrati pomembno vlogo na področju izobraževanja, vendar je pri tem povsem pasivna, na drugi strani pa se kljub visokemu številu prijavljenih na zavodu za zaposlovanje ne najde primernega kadra za delo na terenu.
»Po moje bi bilo najboljše, da državnih gozdov sploh ne bi bilo, ampak bi jih razdelili med ljudi, ki bi z njimi upravljali veliko bolje kot država. V vsakem državnem podjetju, kje ni nič od nikogar in je vse od vseh, tam se po navadi zmeraj dela kakšna lumparija,« pa je menil poslanec SDS Boris Doblekar in dodal, da bi bilo SiDG najbolje kar ukiniti.
Poslanci SDS so izpostavili tudi problem predstavnika opozicije v nadzornem svetu SiDG, ki ga v tem trenutku ni. Vlada RS ga je pred časom razrešila, vse do danes pa nov član nadzornega sveta iz vrst opozicije še ni imenovan.
Po končani razpravi so poslanke in poslanci pripravili predlog sklepa, podprli pa so ga tudi koalicijski člani odbora. Odbor s sklepom tako Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predlaga, da pregleda vse sprejete sklepe glede podjetja Slovenski državni gozdovi, d. o. o., iz preteklih sej matičnega delovnega telesa in njihovo realizacijo ter o tem v roku dveh mesecev obvesti Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Foto: Matija Sušnik/DZ