Kmetje veliko svojega časa namenijo birokratskim oviram, namesto, da bi se ukvarjali s svojim delom. Z vpeljavo digitalne transformacije, ki jo prinaša četrta industrijska revolucija, bi kmetom poenostavili birokratske postopke in olajšali delo.
V sredo, 9. oktobra 2019, je potekala 15. nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prisotni so razpravljali o predlogu proračuna za leti 2020 in 2021 ter o digitalizaciji v kmetijstvo in na podeželju.
Predloga proračuna za prihodnji dve leti je odboru predstavil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek, ki je bil, zanimivo, tudi sam mnenja, da je v nekaterih segmentih namenjenih premalo sredstev. Največ sredstev se na kmetijskem resorju namenja ukrepom za stabilizacijo trga in razvoj podeželja.
Prisotni poslanci so se na seji pogovarjali tudi o digitalizaciji slovenskega kmetijstva in vpeljavi inovativnih rešitev za svetlejšo prihodnost kmetijske panoge v Slovenije. Predsednik Odbora za kmetijstvo Franc Breznik je povedal, da se evropska sredstva na področju razvoja podeželja zmanjšujejo, kar ni dobro. Po njegovem mnenju je to tudi eden izmed razlogov, da moramo v slovensko kmetijstvo čimprej vpeljati digitalno transformacijo. Digitalizacija bi kmetom poenostavila birokratske postopke in kmete povezala s številnimi novimi tehnologijami, ki bi jim olajšali delo na kmetiji. Ob tem se je Franc Breznik spraševal, ali želi ministrstvo za kmetijstvo digitalno preobrazbo tudi izvesti. »Kmetje veliko svojega dragocenega časa, ki bi ga lahko namenili kmetovanju, namenijo birokraciji. Na eni izmed delavnic, ki smo jo imeli skupaj s kmetijsko podeželsko mladino, je bila predstavljena ena rešitev – kmetija v oblaku. Kmet bi imel na telefonu ali računalniku aplikacijo in od tam bi pošiljal podatke o tem, kdaj je sejal, kdaj je škropil, kdaj je gnojil, torej te osnovne podatke, ki jih recimo potrebuje kmetijska inšpekcija, svetovalna služba ali agencija za kmetijske trge. Iz tega »oblaka« bi lahko vsi povzemali in dodajali podatke, ki bi jih potrebovali. V tem vidim prihodnost za zmanjševanje številnih birokratskih ovir,« je povedal na seji Breznik in dodal, da naj se kmet raje ukvarja s kmetovanjem, ostale institucije pa bi preko digitalne transformacije postale servisna služba kmeta.
Franc Breznik je tudi ugotavljal, da imamo katastrofalno politiko samooskrbe, saj v Slovenijo preko prekupčevalskih združb iz Italije in Španije prihaja najcenejša in vprašljivo zdrava hrana. »Danes smo nekje na 40% samooskrbe, ob tem, da se moramo zavedati, da smo Slovenci v izven sezonski zelenjavi popolnoma odvisni od tujih trgov,« je bil mnenja poslanec SDS in podal eno izmed možnih rešitev: »Slovenija ima veliko neizkoriščene geotermalne energije, ki bi jo lahko uporabili pri gojenju izven sezonske zelenjave. Ta energija bi lahko segrevala zimske steklenjake, rastlinjake, v njih bi lahko gojili tudi eksotično sadje.« Kot primer države, ki to že počne, je navedel Islandijo, ki je na področju pridobivanja banan povsem samooskrbna. »Geotermalna energija je zastonj in jo lahko izkoristimo pri kmetijski dejavnosti, s tem bi tudi varovali okolje. Danes nam moderne tehnologije, digitalizacija, moderni kmetijski stroji in moderni hlevi omogočajo, da manj obremenjujemo kmete in da manj obremenjujemo okolje,« je še povedal poslanec in bil mnenja, da bi Slovenija morala slediti tehnološkim inovacijam in narediti nekaj korakov v smeri agrobiznisa.
Kot velik problem slovenskega kmetijstva je Breznik izpostavil slab socialni status nekaterih kmetov, za kar bi bila potrebna generacijska prenova slovenskega kmetijstva. »Mladim moramo pokazati vzore in če je vzor to, da nekdo, ki je 50 let delal na kmetiji dobi 250 evrov pokojnine, potem je to slaba popotnica za mladega človeka, ki se odloča za poklic kmeta. Moramo poskrbeti za te kmete, ki životarijo in nam pred očmi umirajo. Slovenija ima dovolj sredstev, da bi lahko slovenskim kmetom omogočila dostojne pokojnine,« je bil oster Franc Breznik.
V razpravi je sodeloval tudi Bojan Podkrajšek, ki je podal alarmantno ugotovitev, da na dan v Sloveniji zapre vrata 1,5 kmetij, kar v štirih letih nanese preko 2000 kmetij. »Danes me tudi preseneča dejstvo, da se opuščajo kmetije z 20 dojnicami, saj se kmetovanje finančno ne splača. Zemljo dajo v najem, sami pa odidejo v službo. Prej so se opuščale samo višinske kmetije, zdaj se že nižinske,« je povedal Podkrajšek, ki je prisotne opomnil, da se moramo zavedati, da je kmetijstvo pomemben del slovenskega podeželja in krajine. Po njegovem mnenju tudi premalo poudarka dajemo na lokalno predelano hrano, ki bi končala na krožnikih v slovenskih vrtcih in šolah. Podkrajšek se je med drugim tudi spraševal, kje je svetla točka kmetijstva za mlade prevzemnike kmetij.
Boris Doblekar pa je na seji pojasnil, da lahko v prihodnosti pričakujemo še manj evropskih sredstev kot smo jih pridobili do sedaj. Povedal je, da se je zadnja leta na področju kmetijstva sprejemalo veliko ukrepov, ki pa kmete zgolj bremenijo. Po njegovem mnenju se nekatere stvari vlečejo še iz starega sistema, ko se je kmetijska panoga zanemarjala in ni bila spoštovana, kar se danes odraža tudi v slabih kmečkih pokojninah.
Po končanih razpravah je Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejel dva sklepa. Potrdili so sklep, da se vladi in ministrstvu za kmetijstvo predlaga izdelava akcijskih načrtov o digitalizaciji v kmetijstvu, v katerem se definirajo vsi potrebni ukrepi, nosilci, roki in potrebna višina z viri finančnih sredstev. Potrdili so tudi, da se ministrstvu za kmetijstvo predlaga, naj začne s takojšnjim vlaganjem v digitalizacijo javnih služb.
Foto: DZ