Ob pripravi Bele knjige o vzgoji in izobraževanju se postavljajo določena vprašanja in dileme glede vizije razvoja slovenskega šolskega sistema. Obenem pa se postavlja tudi vprašanje, ali sedanje vodstvo ministrstva za izobraževanje še uživa zaupanje znotraj šolskega sistema in ali je dovolj kompetentno, da odloča o nadaljnji usodi slovenskega šolskega sistema?
Poslanska skupina SDS je na predsednika odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali prihodnost slovenskega izobraževalnega prostora.
Naj spomnimo, da so na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v minulem tednu predstavili načrt za pripravo tretje bele knjige o vzgoji in izobraževanju. Na ministrstvu so si zamislili, da bi bila nova bela knjiga primarno strateški dokument, ki ne bi predstavljal nacionalne kurikularne prenove ali vseboval akcijskih načrtov, ampak da bi te dokumente sprejeli pozneje. Šlo naj bi torej za kratek dokument, ki se ukvarja predvsem s prihodnostjo ter odgovarja na ključne tehnološke, družbene, demografske in druge spremembe, ki se bodo dogajale v prihodnjih 10 – ih do 15 – ih letih.
V ta namen je bila ustanovljena tudi strokovna skupina, ki jo vodi direktor Instituta Jožef Stefan dr. Jadran Lenarčič. Poleg Lenarčiča so v strokovnem telesu še dva nekdanja šolska ministra – dr. Igor Lukšič in dr. Pavel Zgaga, glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj, upokojena psihologinja dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, upokojeni ravnatelj Darko Rebernik, Mihaela Novak Kolenko z ministrstva za izobraževanje ter predavatelji doc. dr. Vojko Strahovnik (filozofska, teološka ter fakulteta za državne in evropske študije), prof. dr. Alenka Švab (fakulteta za družbene vede) in red. prof. dr. Ksenija Vidmar (filozofska fakulteta).
Po besedah ministra dr. Jerneja Pikala je bil ključni vidik za izbiro članov skupine ta, da pripadajo "različnim etičnim in moralnim orientacijam", da prihajajo z različnih akademskih ved, so mešanica teoretikov in praktikov ter da že imajo nek "zgodovinski spomin" o dozdajšnjih belih knjigah.
Glede na to, da gre za znana imena s področja šolstva in izobraževanja in da gre po našem mnenju za osebe, ki pripadajo skupnim etičnim in moralnim orientacijam, nas kot predlagatelje zahteve skrbi, da do ključnih sprememb na področju šolstva in izobraževanja ne bo.
Prav tako nas zanima, ali bodo v strokovne razprave vključeni vsi zainteresirani deležniki, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja? Pri procesu izdelave Bele knjige iz leta 2011 je namreč sodelovalo več kot 80 strokovnjakov z različnih področij vzgoje in izobraževanja.
Med drugimi spremembami v slovenskem šolstvu je minister napovedal spremembe zakona o vrtcih, ureditev razmerja javnega in zasebnega šolstva, prenovo gimnazijskega programa, pripravo zakona o visokem šolstvu in spremembe zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.
Da so potrebne spremembe v slovenskem šolskem izobraževalnem sistemu, so opozorili tudi v Strokovnem svetu RS za poklicno in strokovno izobraževanje, kjer so izpostavili potrebo po tesnejšem sodelovanju "z roko v roki" izobraževalnega sistema in trga dela, doslednejšem izobraževanju učiteljev in učinkovitejšem delovanju mreže šol.
Naj opozorimo, da med učitelji prevladuje pričakovanje, da bi jih moral izobraževalni sistem v bodoče razbremeniti birokracije in jim vrniti avtonomijo. Prav tako pa si učitelji poleg zaupanja v svoje pedagoško delo želijo tudi boljše možnosti za profesionalni razvoj.
V luči raziskav, ki kažejo, da slovenski učenci nimajo radi izobraževanja (mednarodna raziskava o bralni pismenosti PISA), se poraja vprašanje, kako privzgojiti ljubezen do učenja. Dijaki pa bi potrebovali tudi državljansko vzgojo, kjer bi dobili osnovno znanje o delovanju političnega sistema.
Predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije dr. Anton Meden izpostavlja potrebo po prenovi učnih načrtov za osnovne šole. Tako strokovnjaki kot učitelji opozarjajo, da so učni načrti neusklajeni med seboj, prezahtevni za določeno starost in preobloženi s podatki. V svetih staršev si med drugim želijo vzpostavitev sistema kakovosti, tako da bi bila izobrazba v manj razvitih delih države enako kakovostna kot drugod. Pomanjkljivosti vidijo tudi pri učnih gradivih. Po njihovem mnenju je bistveni pogoj, da se vzpostavi sistem nadzora in kakovosti vseh učnih gradiv, preden pridejo na trg.
Predlagatelji seje izpostavljamo, da se postavljajo določena vprašanja in dileme glede vizije razvoja slovenskega šolskega sistema sedanjega ministrstva za izobraževanje in sestave delovne skupine za pripravo nove bele knjige in nujnosti sprejetja le- te. Prav tako se postavlja vprašanje, ali sedanje vodstvo ministrstva še uživa zaupanje znotraj šolskega sistema in je dovolj kompetentno, da odloča o nadaljnji usodi slovenskega šolskega sistema.
Predlagatelji predlagamo, da se po opravljeni razpravi na odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino sprejme naslednje sklepe:
1. Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino (v nadaljevanju: Odbor) poziva Ministra za izobraževanje, znanost in šport, da predstavi in pojasni razloge za izbor strokovne komisije.
2. Odbor predlaga MIZŠ, da v belo knjigo vključi konkretne kurikularne prenove in akcijske načrte.
3. Odbor predlaga MIZŠ, da v roku 3 mesecev v parlamentarno proceduro vloži zakone, ki sledijo odločitvam Ustavnega sodišča RS, ki posegajo na področje dela MIZŠ.
4. Odbor poziva MIZŠ, da v roku 3 mesecev pripravi analizo realizacije izvajanja obstoječe Bele knjige in jo predstavi Odboru.
Celotna zahteva za sklic nujne seje se nahaja tukaj.
