Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na ponovno preuči izhodišča za model točkovanja kmetijskih gospodarstev v OMD in jih spremeni v smeri pravičnejšega modela točkovanja kmetijskih gospodarstev v OMD.
V Poslanski skupini SDS smo vložili zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na kateri bi obravnavali napovedane spremembe pri plačilih za kmetovanje na območjih z omejitvami.
S shemo plačil za kmetije na območjih z naravnimi ali drugimi omejitvami (plačilo OMD) se kmetijskim gospodarstvom nadomestijo dodatni stroški in izpad dohodka zaradi težjih pogojev kmetovanja ter na ta način posledično pomaga k večji konkurenčnosti kmetij.
Do leta 2009 je bilo plačilo dodeljeno glede na razvrstitev kmetijskih gospodarstev v štiri težavnostne razrede, zatem pa je bil vzpostavljen sistem točkovanja, s katerim so želeli težavnostne razmere še bolj natančno vrednotiti. Da bi bil prehod na nov sistem postopen in da bi vse elemente točkovanja podrobno preverili, je bil dogovorjen kombiniran sistem izračuna plačila OMD, ki je temeljil deloma na dotedanji razvrstitvi, deloma pa na točkovanju.
Po 12. letih je bil model točkovanja kmetijskih gospodarstev v OMD v letošnjem letu posodobljen in nadgrajen, posledično pa je prišlo do prerazporeditve števila točk po posameznih kmetijskih gospodarstvih. Tako naj bi zdaj več točk kot doslej imela vsa kmetijska gospodarstva z zemljišči nad 500 m nadmorske višine. Zaradi povečanja skupnega števila točk in prerazporeditve točk med kmetijami sta se spremenili tudi tabeli, ki določata vrednost točke in sta sestavni del formule za izračun plačila OMD v strateškem načrtu 2023-27.
V plačila OMD je v Sloveniji vključenih okoli 46.600 kmetij. Sprememba naj bi po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozitivno naslovila okrog 15.000 kmetijskih gospodarstev, ki imajo več kot 100.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi nad 500 metri nadmorske višine in naj bi po posodobljenem točkovanju pridobile. Dodatno so razložili, da ti kmetovalci v slovenskih razmerah kmetujejo na najtežjih, najmanj ugodnih in v večini primerov tudi najbolj oddaljenih območjih.
Za tista kmetijska gospodarstva, ki se jim bo plačilo OMD zmanjševalo, pa na ministrstvu izpostavljajo, da se bo to zgodilo postopoma. V prvem letu naj bi se tako večina znižanj nahajala znotraj razreda od 20 do 30 odstotkov. Po podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je približno 15.000 kmetij takih, ki bodo po novem dobile manj kot doslej, približno 15.000 kmetijskih gospodarstev pa bo dobilo približno enako. Ob tem so na KGZS mnenja, da bi morali za tako veliko spremembo, ki bo pri večini kmetij spremenila število točk in s tem tudi višino plačil, tako v plus kot v minus, v državi izvesti kakovostno javno razpravo z vsemi deležniki.
Povsem razumljivo je, da so tovrstne spremembe pri plačilih za kmetovanje na območjih z omejitvami razburile tudi same kmete. Zaradi tega je tudi že potekal protest na Ptuju, kjer so kmetje protestirali pred sejo sveta tamkajšnje območne enote KGZS. Po poročanju medijev so se zbrali predvsem haloški kmetje, ki poleg tistih na Goričkem in Kozjanskem z novo ureditvijo izgubljajo največ.
Po seznanitvi z novim strateškim načrtom in novim sistemom točkovanja na OMD (za petletno obdobje 2023–2027) imajo kmetje iz tega področja številne pripombe o nelogičnih in krivičnih novostih. Poudarjajo, da nov sistem točkovanja na OMD namreč najbolj oškoduje najranljivejše skupine kmetij, ki obdelujejo najzahtevnejša območja travinja – strmine. Ker nekatere kmetije obdelujejo izključno taka območja, jih novi model zelo prizadene.
Največjo težavo na OMD tako na območju Haloz, pa tudi drugod, predstavlja izredni naklon površin in dostopnost le teh, ki je omejena zaradi konfiguracije terena in razdrobljenosti površin. Haloze so specifične, saj ležijo na nizki nadmorski višini, med 300 in 600 metri, obdelava in košnja je pretežno ročna in zahteva specialno gorsko mehanizacijo, kot so na primer hidrostatične gorske kosilnice s priključki, ki pa je zelo draga in si je večina kmetov ne more privoščiti.
Tanka plast zemlje dodatno povzroča, da krajše obdobje brez dežja zelo hitro povzroči sušo, kar posledično pomeni, da v obdobju poletnih mesecev ni prirasta na travinju in pridelkih. Julija in avgusta to pomeni, da se lahko opravi le ena ali v najboljših primerih dve košnji. Tereni so izredno strmi, zato gnojenje ni mogoče. Pridelki so zelo majhni in jih lahko primerjamo s pridelki na nadmorski višini okrog 1000 m, posledično pa lahko na hektar redijo manjše število živali. Travniki pa niso le izredno strmi, temveč tudi grbinasti in razgibani in je tudi zaradi tega možnost obdelave s stroji zelo otežena in nevarna. Poleg vsega naštetega pa na teh območjih živijo še določene živalske in rastlinske vrste, ki se bodo z zaraščanjem površin izgubile.
Z novim sistemom točkovanja bodo kmetje na teh področjih izgubili preko 50 % točk, s tem pa seveda tudi prepotrebna sredstva. Število točk na OMD vpliva tudi na upravičenost kmetije do sofinanciranja projektov iz javnih razpisov MKGP.
Subvencijski denar je izključno nadomestilo za povečan strošek dela in izpad prihodka pri sami obdelavi kmetije, ne pa dobiček. Ni logično, da se po novem trdi, da nadmorska višina vpliva na uporabo kmetijske mehanizacije, ne vplivata pa nagib in konfiguracija terena. Ročno delo, ki je nujno v strminah, se ne upošteva kot dodatni strošek obdelave.
Predlog točkovnega sistema, ki je predlagan, je po mnenju kmetov najslabši možni pristop za ohranitev kmetij, ki obdelujejo strma področja in bo gotovo povzročil dodatna zaraščanja in trajno izgubo travnatih površin v Sloveniji. Veliko kmetov, ki še vztrajajo in obdelujejo to strmo zemljo, bo na račun nepravilne in nestrokovne obravnave opustilo kmetovanje.
Poleg spremenjenega točkovanja je Vlada RS tudi sprejela predlog novele Zakona o dohodnini, ki še dodatno obdavčuje OMD sredstva - plačilo OMD v višini 50 % bi tako štelo med obdavčljive prejemke. Ta določba se je v zakonu znašla kljub temu, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagalo, da so plačila za OMD še naprej izvzeta iz plačila dohodnine v celoti, čemur pa je ministrstvo za finance nasprotovalo in predlagalo, da se plačila OMD oprosti dohodnine v višini 50%.
Obdavčitev OMD plačil poleg večjih obdavčitev pomeni tudi vpliv na druge socialne transferje, saj se bodo plačila štela med obdavčljiv prihodek, ki je osnova za izračun pravice do posameznih socialnih transferjev.
Vse te poteze vzbujajo dvome v dobronamernost pristojnih. Dejstvo je, da se napačni ukrepi kmetijske politike odražajo v depopulaciji ljudi na določenih področjih, nezanimanju mladih za prevzem kmetij, kar se posledično odraža v zaraščanju v preteklosti obdelanih površin.
Po končani razpravi v Poslanski skupini SDS predlagamo, da člani odbora sprejmejo naslednje sklepe:
1. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju Odbor) poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju MKGP) k ponovni preučitvi izhodišč za model točkovanja kmetijskih gospodarstev v OMD in spremembi izhodišč v smeri pravičnejšega modela točkovanja kmetijskih gospodarstev v OMD.
2. Odbor poziva MKGP k obširni javni razpravi modela točkovanja in izračuna točkovanja kmetijskih gospodarstev v OMD z vsemi deležniki.
3. Odbor poziva Vlado RS, da zagotovi izvzetje plačil za OMD iz plačila dohodnine.
4. Odbor poziva MKGP in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da nemudoma pristopijo k razpisom Leader (sredstva EKSRP in ESRR) za sofinanciranje regijskih razvojnih investicij na OMD območjih.
5. Odbor poziva MKGP, da znotraj svoje kmetijske politike pripravi dodatne ukrepe, katerih namen je ohranitev kmetij na OMD.
Celotna zahteva se nahaja tukaj.
