Nada Brinovšek: Ženske bomo največ pozornosti namenile vsebinam v zvezi s položajem žensk

V petek bo v Ljubljani potekal Mednarodni kongres Evropske ljudske stranke – Ženske. Tema kongresa bo Najprej ženske. Napovedanih je več uglednih gostov, razprava bo zanimiva. Čemu boste v okviru kongresa namenili največ pozornosti?

Izjemno sem vesela, da bo Mednarodni kongres Evropske ljudske stranke – Ženske potekal v Ljubljani in da ga pripravljamo skupaj z ženskima odboroma NSi in SLS. Kot ste omenili, bo tema letošnjega kongresa Najprej ženske. V tem okviru bomo največ pozornosti namenile vsebinam v zvezi s položajem žensk v digitalni družbi in izzivom, ki jih prinaša digitalizacija skupaj z globalizacijo. Naj omenim, da bo v Ljubljano prispelo kar 65 mednarodnih delegatk, med njimi veliko vidnih in vplivnih članic z evropskega parketa. Naj omenim samo Doris Pack, dolgoletno predsednico Odbora za ženske v okviru Evropske ljudske stranke, evropsko komisarko za digitalno gospodarstvo in družbo Mariyo Gabriel ter avstrijsko ministrico za ženske, družino in mladino Juliane Bogner Strauss. A da ne naštevam le gostij iz tujine, moram povedati, da bosta na kongresu sodelovali tudi naši evropski poslanki Romana Tomc in Patricija Šulin. Še večjo težo temu kongresu pa bo s svojo udeležbo in pozdravnim nagovorom prispeval predsednik SDS Janez Janša.

Ali boste sprejeli kakšno resolucijo?

Kot rečeno, kongres se bo ukvarjal predvsem s položajem žensk v digitalni dobi. Zanimala nas bodo vprašanja, kot so vpliv digitalizacije na vodstveni položaj žensk, vrzeli med ženskami in moškimi v informacijsko-komunikacijski tehnologiji, kazalniki in trendi za naprej. Obravnavale bomo tudi resolucijo z naslovom »Vloga žensk v digitalni transformaciji našega gospodarstva in družbe«, za katero sem prepričana, da jo bomo tudi sprejele. V soboto, 24. novembra, bo zasedal splošni odbor, bodo pa tudi volitve predsednice žensk v okviru Evropske ljudske stranke in šestih podpredsednic.

Nedvomno ste kot predsednica Ženskega odbora pri SDS zadovoljni, da so se v EPPW odločili za to, da bodo kongres izvedli v Ljubljani. Pripomogli ste, da bosta imeni Ljubljana in Slovenija odmevali v svetu in EU. Koliko vam to pomeni?

Prevzeti organizacijo takšnega kongresa je zahtevna in zelo odgovorna naloga, in kot sem že dejala, veseli me, da pri tej organizaciji delujemo vse desnosredinske stranke, vključene v Evropsko ljudsko stranko. Da bo tokrat kongres potekal v Sloveniji, je med drugim nedvomno priznanje našemu dosedanjemu delu na evropskem parketu.

Sodelujete z drugimi EPPW, ali poznajo razmere v Sloveniji in kako jih komentirajo?

Z evropskimi sestrskimi strankami in povezavami znotraj strank dobro sodelujemo, udeležujemo se tudi različnih dogodkov, ki jih organizirajo druge ženske organizacije v okviru naših sestrskih strank. Seveda na svojih obiskih seznanjamo evropske kolegice z razmerami pri nas, hkrati pa prenašamo tudi njihove dobre prakse v delo ŽO SDS.

V nedeljo so bile lokalne in županske volitve. Prosimo vas za komentar prvih neuradnih volilnih izidov. Kako jih lahko komentirate glede na prva znana dejstva?

Glede na prve neuradne rezultate so predvsem opogumljajoči rezultati volilne udeležbe. Volitev se je namreč prvič po več kot desetletju udeležilo skoraj 50 odstotkov volilnih upravičencev. Poleg tega imamo v SDS razlog za slavje tudi zato, ker smo na njih po doslej znanih neuradnih izidih dosegli skoraj za 20 odstotkov boljši rezultat kot v letu 2014. V mestnih ali občinskih svetih bo SDS zastopalo več kot 600 svetnikov. Stranka, ki vodi Vlado RS, Lista Marjana Šarca torej, pa je na lokalnih volitvah prejela le 2 odstotka glasov. Zanimivo je, da ob prispevkih o lokalnih volitvah noben novinar predsednika vlade ni vprašal o tej resnično nizki podpori njegovi stranki.

Pri volitvah so bile tudi oči širše slovenske javnosti v veliki meri uprte v mestno občino Ljubljana, kjer je bil favorit množice in številnih intelektualcev dr. Anže Logar. Kako komentirate izide?

Mislim, da smo na dr. Anžeta Logarja lahko vsi upravičeno ponosni. Njegova kampanja je bila vsebinska, vezana na program, na pogovore z ljudmi. Ponudil je prave rešitve, za katere je prepričan, da jih naše glavno mesto potrebuje. Slišala sem številne ljudi iz drugih krajev Slovenije, ki so dejali, da bi morali tudi oni imeti pravico glasovati zanj, čeprav niso Ljubljančani, ker je Ljubljana vendarle glavno mesto nas vseh. Takšne ideje so seveda zanimive, ne vem pa, ali so uresničljive. Ne glede na vse pa mislim, da se je dr. Logar izkazal kot vrhunski politik in da je rezultat pravzaprav zmagovit.

Na državnozborskih volitvah ste v savinjski regiji slavili tako vi kot stranka SDS, katere članica ste. Delo, ki ste ga skupno naredili, se je torej obrestovalo. Kako zdaj komentirate neuradne volilne izide na lokalnih volitvah tudi v primerjavi z državnozborskimi?

Zagotovo se tako pri državnozborskih kot lokalnih volitvah pozna naše trdo delo na terenu, med ljudmi. Pri državnozborskih volitvah je skoraj 35 odstotkov volivcev Zgornje Savinjske doline glasovalo za SDS, na drugem mestu je pristala LMŠ s 17,82 odstotka. Tudi na lokalnih volitvah se je ta zmagovita zgodba ponovila. Ker sem bila kot poslanka v DZ RS izvoljena v V. volilni enoti v VI. okraju, bom komentirala rezultat lokalnih volitev v Zgornji Savinjski dolini. V večini občin je bila volilna udeležba nad slovenskim povprečjem. V preteklem mandatu je imela SDS v vseh sedmih občinah 4 občinske svetnike, v tem mandatu jih bo 14. Zato čestitke vsem, ki so s srcem in z vero delali na terenu, in seveda zahvala Zgornjesavinjčanom za podporo, ker verjamejo v lokalni program, ki smo jim ga predstavili na terenu.

Vlada nam vsiljuje t. i. globalni dogovor o migracijah, ki ga bodo decembra potrjevali v Maroku. Poslanci SDS, NSi in SNS pa ste zahtevali izredno sejo državnega zbora, na kateri naj bi sprejeli priporočilo vladi, naj tega ne potrdi. Seja bo v sredo, dan pred objavo tega pogovora, sklepi pa še niso znani. Napovedani so tudi protesti. Kakšno je vaše stališče do migrantske problematike?

Mislim, da se lahko vsi strinjamo, da je, ko gre za stiske ljudi, treba pomagati. Vendar pa v primeru množičnih migracij ni tako. Jasno je, da skušajo množični migranti izkoristiti pozitivne plati delovanja Evropske unije. Izkoriščajo dober socialni sistem, transferje, vse pod krinko, da gre za njihove človekove pravice. Žal tudi globalni dogovor OZN ni dokument, ki bi ga sprejeli z navdušenjem. V njem skušajo izenačevati ilegalne migracije z legalnimi, tega pa ne moremo dovoliti. Nezakoniti prehodi meje in dobiček, ki ga kujejo tihotapci z ljudmi, ne morejo postati nekaj običajnega. Kar zadeva globalni dogovor OZN o migracijah, je nenavadno tudi to, da dokument ni preveden v slovenščino, da ga še vedno skrivajo pred slovensko javnostjo in da pravzaprav vlada ne želi veliko razpravljati o njem. Opozorila pa bi tudi na zavajanje predsednika vlade, ki najprej trdi, da dokumenta država ne bo podpisala, teden kasneje pa vlada sklene, da dokument bo podpisala.

Vlada pod vodstvom Marjana Šarca napoveduje velike spremembe pri otroških dodatkih in državnih štipendijah. Kako to komentirate, navsezadnje smo v obdobju večje gospodarske rasti, ko to ne bi bilo potrebno, pa tudi v predvolilnih programih stranke, ki sestavljajo vlado, tega niso napovedovale?

Kolikor bi vlada Marjana Šarca izpostavljene ukrepe resnično uresničila, bi to bilo ob zdajšnji gospodarski rasti popolnoma nesprejemljivo. Spomnite se, koliko vika in krika je bilo ob zloglasnem Zujfu, ko so bili varčevanje in rezi zaradi gospodarske in finančne krize resnično potrebni oziroma celo nujni. Sedaj pa, kot rečeno, je obdobje gospodarske rasti, in ko je tolikšno varčevanje popolnoma nerazumno.

Evropska poslanka Romana Tomc je na Twitterju zapisala, da bodo na koncu vzeli samo polovico od napovedanega, nato pa se bodo hvalili s posluhom za socialno najšibkejše, kar je njihova preverjena taktika. Se strinjate s tem oziroma kaj vi menite o tem?

Drži. Ta taktika je precej pogosta, še posebej ko državo vodijo leve vlade. Prav je, da jo je evropska poslanka Romana Tomc razkrinkala. Želim pa znova poudariti, da je v obdobju gospodarske rasti kakršenkoli poseg v zmanjševanje socialnih pravic neprimeren in nesprejemljiv.

Kako pa komentirate vladajočo koalicijo, kakšne so vaše prve izkušnje pri delu v parlamentu?

Vlada Mira Cerarja je mnogokrat govorila o načelnem in etičnem ravnanju, pa smo bili priče plagiatu, kraji oziroma kleptomanstvu, kitenju z lažnimi nazivi – skratka vrsti neetičnih ravnanj. Z vidika izvrševanja funkcije pa je bilo za pretekle ministre značilno nenehno analiziranje in preučevanje, začelo pa se je izključevanje. Mislim, da pretekle vlade niso tako vneto zavračale opozicijskih predlogov, kot je to počela prejšnja. Ministri ob prisegi rečejo, da bodo spoštovali ustavni red, a je Cerarjeva vlada štiri leta ljudem ponujala samo protiustavne in nedemokratične odločitve, ki so globoko zarezale v življenje državljanov. Postali smo prvorazredni in drugorazredni, kar se pozna na področju zdravstva, infrastrukture, kmetijstva in še marsikje. In ko si že prepričan, da slabše ne more biti, smo z aktualno, reciklirano vlado Marjana Šarca in z nadkoalicijsko stranko Levica zabredli še globlje. Politika izključevanja, ki se je začela v preteklem mandatu, je kulminirala, ko več manjših, na volitvah poraženih strančic, ki nimajo podpore Slovenk in Slovencev, sestavlja vlado, in to predvsem zato, ker so v celoti zavrnili pogovore o sestavljanju koalicije s SDS. Nadaljuje se tudi kršenje ustave in zakonov, kar niti ni čudno, če pa so posamezni ministri samo zamenjali resor, ki ga vodijo. Če pogledam delo v državnem zboru, pa je videti, da čeprav se novi poslanci v hramu demokracije morda še ne znajdejo najbolje, pa so se očitno že naučili predvsem tega, da nasprotujejo vsem predlogom, ki prihajajo iz opozicije, ne glede na to, kako dobri so.

Vladajoči so podaljšali začasen ukrep o višji socialni pomoči. Kakšno je vaše stališče do te problematike?

Razumem težak položaj posameznikov, ki so se dejansko znašli v stiski in nikakor ne morejo najti zaposlitve. Za te ljudi je tudi povečan dvig premalo. Imamo pa žal na drugi strani na tem področju tudi veliko nepravičnosti in zlorab. Ne smemo pozabiti na ljudi, ki delajo, pa ne prejmejo bistveno višje plače, zlasti če upoštevamo, da ne prejemajo niti drugih socialnih transferjev v polni višini. Prav tako ne smemo pozabiti na tiste, ki niso po svoji krivdi postali invalidi in sedaj prejemajo invalidnino v višini nekaj nad 200 evrov, pa čeprav so delali 20 let in več. Potem so tu tudi skupine ljudi, ki so delali več kot 30 let in niso po svoji volji izgubili službe, sedaj pa prejemajo pokojnino, ki je nižja od socialnih pomoči nekaterih, za katere ni nujno, da so kadarkoli sploh bili zaposleni. Žal je na tem področju preveč nepravičnosti in menim, da bi vlada morala vendarle bolj celovito pristopiti k reševanju socialnih stisk ljudi. Tako pa se zdi, kot da za nekatere skupine ljudi raje poskrbi kot za druge. In spet smo pri prvorazrednosti in drugorazrednosti.

Napovedujejo tudi povečanje minimalne plače na 700 evrov neto. Kakšno je vaše stališče do tega?

V SDS smo sklicali zahtevo za nujno sejo odbora za delo in predlagali, da vlada opravi analizo o tem, ali bi bilo smiselno minimalno plačo določati glede na določitev minimalne urne postavke. Večina evropskih držav ima to področje urejeno po tem vzoru in tudi sama sem veliko bolj naklonjena takšnim rešitvam. Ampak koalicija za naš predlog nima posluha.

V preteklih dneh je bilo spet veliko govora o Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni (NIOSB). Kaj se dogaja na tem področju?

V SDS smo vse od leta 2015 dalje, ko je na katastrofalne razmere na otroški srčni kirurgiji UKC Ljubljana opozorila skupina strokovnjakov v »Poročilu o izrednem strokovnem nadzoru«, opozarjali ministrstvo na nevzdržne razmere. Prejšnja ministrica Milojka Kolar Celarc nam je vse do konec leta 2017 zagotavljala, da za reševanje tega problema ni odgovorna. V decembru 2017 pa je le ugotovila, da je ministrstvo odgovorno in posledično je vlada na njen predlog sprejela sklep o ustanovitvi Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. A tako, kot je bilo značilno za ministričino delo v preteklem mandatu, da je vse, kar je naredila, naredila še slabše, se je ponovilo tudi v tem primeru. Inštitut je bil ustanovljen, dogovora glede prostorov, opreme, materiala, zaposlenih itd. pa med njim in UKC Ljubljana ni bilo, čeprav je ministrica zatrjevala nasprotno. Ker dogovor ni bil sprejet, je tudi ZZZS inštitutu zavrnil financiranje programov. No, pa smo spet na začetku. Otroška srčna kirurgija ta čas deluje v okviru UKC Ljubljana, inštitut pa, čeprav je ministrica zagotavljala, da bo začel delovati 1. julija 2018, še vedno ne izpolnjuje pogojev za delovanje. Na zadnji izredni seji, ki smo jo zahtevali v SDS, smo ministra seznanili z dejstvom, da v SDS ne zagovarjamo otroške srčne kirurgije znotraj UKC, ne samostojnega inštituta, temveč prepuščamo to stroki, naj sama odloči. Pozvali smo ga, naj v roku 3 mesecev pripravi in predstavi akcijski načrt na področju izvajanja progama otroške srčne kirurgije. Želim, da mu uspe!

V prejšnjem poslanskem mandatu ste bili kot poslanka vključeni tudi v področje zdravstva. Katero področje zdaj bolj spremljate in čemu bo v tem mandatu namenjena vaša pozornost?

Tudi v tem mandatu sem članica odbora za zdravstvo. Zdravstveni sistem je prejšnja ministrica Milojka Kolar Celarc pripeljala do kolapsa. Naš zdravstveni sistem zaznamujejo korupcija, dolge čakalne vrste, izgube v javnih zdravstvenih zavodih, politično kadrovanje … Minister za zdravje Samo Fakin je na zaslišanju dejal, da med njegove glavne prioritete sodi skrajšanje čakalnih vrst in otroška srčna kirurgija, toda zadnja dva meseca spremljamo samo njegove obiske v javnih zavodih, ukrepov za izboljšanje pa ni nikjer. Težave na področju zdravstva je treba začeti reševati takoj. Dovolj škode je bilo že storjene. Samo pogovori in kvazi dogovori za javnost ne bodo rešili našega zdravstvenega sistema. Prav tako ne bodo zagotovili zdravstvenega varstva našim državljanom, kot si ga zaslužijo in kolikor plačujejo za zdravstvene storitve. Zmotno je namreč, da nas predvsem koalicijske stranke želijo prepričati, da imamo brezplačno – javno zdravstvo. Pa kaj še, vsak zaposlen iz svoje plače mesečno nameni visok znesek za zdravstvene storitve. Obvezno. Nehajmo že enkrat govoriti, da imamo brezplačno zdravstvo, saj ga drago plačujemo. Kaj pa zanj dobimo, ko zbolimo?

Ste tudi članica odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kakšno je stanje na tem področju?

Stanje na področju kmetijstva ni rožnato. Vremenske ujme, vetrolom, suša, poplave kmetom zadnja leta ne prizanašajo. Za kmete neprijazen je tudi zakon o katastrskem dohodku, ki ga je sprejela koalicija v prejšnjem mandatu, potem so tu davčne blagajne pa zapletena birokracija, s katero se duši slovenski kmet. Posledica vsega tega je, da se iz leta v leto zmanjšuje število kmetijskih gospodarstev. Če je bilo v letu 2013 še 34.087 kmetij, jih je bilo po zadnjih znanih podatkih iz leta 2016 le še 32.806. Skrajni čas je, da slovenskemu kmetu dopustimo, da zadiha in nadaljuje tradicijo naših prednikov.

Biografija: Nada Brinovšek se je rodila 24. aprila 1961 v Celju. Po končani srednji šoli v Celju je najprej opravila pripravništvo v podjetju Gorenje v Velenju. Leta 1982 se je zaposlila na občini v Mozirju, kasneje, v letu 1989, pa jo je poklicna pot vodila v gospodarstvo – trgovsko delovno organizacijo, kjer je bila zaposlena kot vodja splošne kadrovske službe. Leta 1999 se je znova zaposlila na občini v Mozirju kot direktorica občinske uprave. Leta 2014 in 2018 je bila izvoljena za poslanko SDS v DZ RS. V vmesnem času je vseskozi študirala ob delu in si tako v letu 2008 pridobila naziv specialistka javne uprave. Leta 2017 je prevzela funkcijo predsednice Ženskega odbora SDS. Prosti čas najraje preživlja v krogu družine v prelepem okolju Zgornje Savinjske doline. Je ljubiteljica pohodništva. Izredno ljub ji je citat neznanega avtorja: »Družina je kot drevo, vsaka veja raste v svojo smer, a korenine ostajajo enake in nas povezujejo.«

Vir: demokracija.si

• Ženski odbor SDS