Anja Kopač Mrak je kot državna sekretarka in kasneje kot ministrica vseskozi zagovarjala eno svojih največjih napak na področju zgrešene socialne politike.
Poslanci in poslanke bodo na predlog poslanske skupine SDS na današnjem nadaljevanju oktobrske seje obravnavajo novelo zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katero predlagamo črtanje določb, ki določajo vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter celotne obveznosti vračanja prejete socialne pomoči iz dediščine prejemnika socialne pomoči, in sicer za prejeto denarno socialno pomoč, prejeti varstveni dodatek, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika. V imenu predlagatelja je stališče podal poslane Marijan Pojbič.
Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.
MARIJAN POJBIČ: Spoštovani, v Slovenski demokratski strani v tem mandatu že drugič predlagamo sprejetje zakona, ki bi odpravil prepoved razpolaganja z nepremičninami tistim, ki prejemajo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek. Prav tako predlagamo, da se odpravi vračanje socialnih prejemkov, ki je v veljavi od leta 1976, ko je bil takrat sprejet zakon o delovanju. Takratni minister dr. Ivan Svetnik je predlagal sprejetje zakona o socialno varstvenih prejemkih v letu 2010 in je začel veljati 2012. Zakon je uvedel, da se zakonita zastava pravice Republike Slovenije oziroma občine pri prejemanju denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka dopolni s tem, da se prejemnikom teh socialnih pomoči z vpisom v zemljiško knjigo prepove obremenitev in razpolaganje z nepremičninami, ki jo imajo v lasti. Socialni prejemki so se tako spremenili v kredit države socialno najbolj ogroženim, ki je bil zavarovan z njihovo nepremičnino.
V Slovenski demokratski stranki smo že ob sprejemanju tega zakona jasno opozorili, da je takšen zakon kot je bil sprejet, nesprejemljiv, škodljiv in še dodatno povečuje revščino in trpljenje ljudi, ki že tako ali tako velika večina le-teh živi na samem socialnem robu. Po začetku veljave tega neživljenjskega zakona se je v začetku leta 2012 število prejemnikov varstvenega dodatka zmanjšalo za neverjetnih 78 odstotkov. Mislim, da je to dovolj zgovoren podatek, saj se takšno število prejemnikov ni zmanjšalo zato, ker bi se njihovo socialno stanje čez noč izboljšalo.
Ker s strani vladajočih ni bilo razumevanja, smo v Slovenski demokratski stranki na začetku letošnjega leta v parlamentarno proceduro ponovno vložili predlog zakona, ki to anomalijo na področju socialne države odpravlja z namenom, da se takšno nedopustno stanje popravi in vsem prejemnikom varstvenega dodatka in socialne pomoči ponovno omogoči, da se bodo zaradi svojega socialnega položaja ponovno odločili za prejemanje teh dveh socialnih korektivov in vsaj malo odcepili od socialnega dna.
Poglavitne rešitve, ki jih predlagamo v zakonu so naslednje: Predlaga se, da se v zakonu o socialno varstvenih prejemkih črtajo določbe ki določajo vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter celotna obveznost vračanja prejetih socialnih prejemkov iz dediščine prejemnika socialne pomoči za socialne prejemke.
Naša prizadevanja za odpravo rešitev, ki so bile sprejete pod vlado Socialnih demokratov, pa so očitno naletela na plodna tla tudi pri vladi. Ministrica je v preteklem mesecu povzela nekatere naše rešitve v zakonu, ki ga je dala v javno razpravo, kar pa še ne pomeni, da bo takšen zakon sploh kadar koli predlagan v sprejem državnemu zboru. Pozdravljamo pa, da je s tem ministrica priznala eno od svojih napak socialne politike, saj je prepoved razpolaganja z nepremičnino za socialne upravičence večkrat zagotavljala v letu 2010 kot državna sekretarka, do leta 2013 naprej pa kot ministrica.
V Slovenski demokratski stranki bomo seveda naš predlog zakona podprli, saj pomeni takojšnjo rešitev ene največje anomalije socialne države pri nas. Njegov takojšnji sprejem pa pomeni celostno rešitev tega vprašanja brez diskriminatornih izjem, ki jih prinaša vladni predlog v javni obravnavi, ki je neživljenjski in nedodelan, poleg tega pa socialne prejemke še vedno ohranja kot kreditiranje najrevnejših, saj ne odpravlja celotnega vračila socialnih prejemkov.
