Danes mineva 35 let, odkar je Tone Pavček pred več deset tisoč glavo množico na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral Majniško deklaracijo, ki je jasno zahtevala suvereno državo slovenskega naroda.
Prebrana je bila na današnji dan, 8. maja leta 1989 pred več 10.000 glavo množico ljudi, ki je prišla na Kongresni trg v Ljubljani tri dni zatem, ko je slovenska Udba 5. maja 1989 drugič aretirala Janeza Janšo na poti v ljubljansko bolnišnico. Zborovanje je v protest zoper ravnanje totalitarne oblasti organiziral Odbor za varstvo človekovih pravic pod vodstvom Igorja Bavčarja, formalno kritje za zborovanje pa je ponudila takratna ZSMS, ki je uradno sklicala odprto sejo na Kongresnem trgu.
Ime dokumenta, Majniška deklaracija, je prevzeto od znamenite deklaracije dr. Antona Korošca iz leta 1917, ki je zahtevala združitev južnoslovanskih narodov pod eno državno politično tvorbo in je napovedala konec takratne Habsburške monarhije ter začetek Jugoslavije. Politični dokument iz leta 1989 pa je napovedoval konec Jugoslavije in začetek samostojne Slovenije.
Pod Majniško deklaracijo so bile podpisane takratne opozicijske stranke in gibanja - Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije (zdaj SDS). Nekatere organizacije, kot npr. Društvo slovenskih skladateljev in Univerzitetna konferenca ZSMS so se deklaraciji pridružile kasneje.
Dokument, ki je klical po samostojni in demokratični Sloveniji, je nastajal več mesecev, končno besedilo pa je bilo oblikovano aprila 1989 na sestanku delovne skupine (Ivan Urbančič, Dimitrij Rupel, Janez Janša, Hubert Požarnik, Veno taufer) v pisarni in na računalniku dr. Dimitrija Rupla na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani.
Majniško deklaracijo 1989 je kasneje podpisalo preko 100.000 posameznikov. Enopartijska oblast oziroma komunistična stranka pod vodstvom Milana Kučana je v odgovor na Majniško deklaracijo preko SZDL in ZZB poslala v javnost t.i. Temeljno listino, v kateri so se sicer zavzeli za nekatere reforme, vendar še vedno v okviru Jugoslavije in enopartijskega režima oziroma socializma. Temeljna listina je v primerjavi z Majniško deklaracijo naletela na mlačen odziv.
Majniška deklaracija je bila osnova za kasnejši volilni program koalicije Demos, Temeljna listina pa je bila osnova za volilni program Zveze komunistov - stranke demokratične prenove. Na volitvah aprila leta 1990 je zmagal Demos in dobro leto kasneje uresničil obe ključni točki Majniške deklaracije.
