Maja Kocjan, ki je po razkriti napaki ob preverjanju rezultatov volitev ostala brez poslanskega mesta, je za Nova24TV povedala, da bi morala DVK s predsednikom in direktorjem na čelu zaradi tovrstne napake odstopiti.
Štirinajst dni po volitvah in po tem, ko so bili prešteti že prav vsi glasovi, je bilo namreč s strani posebne strokovne komisije pri Državni volilni komisiji (DVK) ugotovljeno, da je prišlo do napačnih izračunov mandatov poslancev. Ena izmed tistih, ki je po razkritju napake Državne volilne komisije ostala brez poslanskega mesta, je bila tudi Maja Kocjan, čeprav je po prvotnih rezultatih kazalo, da bo Bela krajina končno dobila svojo poslanko. Za povrhu vsega je Kocjanova za napako izvedela kar iz medijev.
»Bela krajina je zagotovo ena izmed zapostavljenih področij oziroma v državnem zboru že več kot deset let nima svojega predstavnika,« je za Novo24TV opozorila Kocjanova ter pojasnila, da je bila novica s tega stališča šok in razočaranje tudi vseh tistih, ki so jo na volitvah podprli, in pa tistih, ki so upali, da bo Bela krajina končno imela spet svojega predstavnika.
Kocjanova je na svojem Facebook profilu ob tem zapisala: »Vsekakor je s to nenadno spremembo Državne volilne komisije največ izgubila Bela krajina in Belokranjci, ki so zopet ostali brez svojega predstavnika v Državnem zboru. Do spremembe je prišlo zaradi drugačnega načina izračuna mandatov po posameznih volilnih enotah na podlagi 93. člena Zakona o volitvah v DZ.« Dodala je še, da je zakon urejen preveč ohlapno, kar je za volilne postopke nedopustno in da sta oba izračuna v skladu z zakonodajo. Kocjanova se ob tem sprašuje, na podlagi česa se je Državna volilna komisija zadnji trenutek odločila za ta način izračuna.
Glede na nastalo situacijo se postavlja pod vprašaj, zakaj se je napaka pojavila šele štirinajst dni po volitvah oziroma že po tem, ko so prešteli vse glasove. Kocjanova je namreč že pred dnevi spraševala pravnike oziroma svetovalce, ali je še možno, da se izid spremeni, pa so vsi zagotavljali, da to ni več možno – v Sloveniji se namreč kaj podobnega še ni zgodilo, zato je bil tudi za Kocjanovo šok še toliko večji. Na vprašanje, ali bi morala DVK s predsednikom in direktorjem na čelu zaradi tovrstne napake odstopiti, je Kocjanova za Nova24tv odgovorila: »Zagotovo, to ni le šest oseb, ampak je tudi šest okrajev, katerih prebivalci so precej časa živeli v prepričanju, da imajo svojega predstavnika.«
»Nastala situacija vsekakor razvnema razpravo o pravičnosti našega volilnega sistema, kjer se vrstijo pozivi k ureditvi zakonodaje na tem področju. Nastala situacija celo postavlja pod vprašaj razdelitev posameznih mandatov tudi iz preteklih volitev (volitve 2014). Glede na sedaj že več nepravilnosti s strani Državne volilne komisije pa je zaradi transparentnosti in poštenosti vseh prihodnjih volitev za nastalo situacijo potrebno vsekakor prevzeti odgovornost,« je na svojem Facebook profilu še zapisala Maja Kocjan.
Na portalu Nova24TV so ob tem še zapisali, da je tudi ustavni pravnik dr. Saša Zagorc na družbenem omrežju twitter opozoril, da iz sporočila za javnost najbolj bode v oči, da je očitno možna zelo različna razlaga pravil o dodelitvi mandatov, zlasti glede 93. člena ZVDZ. »Namreč, če prav razumemo, so različni računalniški programi in algoritmi dodelili mandate na drugačen način. Nejasnosti pri razlagi volilnega sistema v ožjem smislu (tj. matematična formula) ne bi smelo biti,« je poudaril in dodal, da ne zna odgovoriti na vprašanje, kje je zapisana pravna podlaga za točno določeno in bolj natančno razlago 93. člena ZVDZ, ki je pripeljala do spremembe mandatov – po njegovih besedah naj bi domnevno obstajal nek sklep DVK iz 90. let, ki ga ni uspel pridobiti niti kot član DVK. "Možno je, da se motim, a občutek imam, da se je po inerciji ves čas zanašalo na računalniški izračun razdelitve mandatov. Na nevzdržnost nejasne pravne podlage v zakonu sem že pred leti opozarjal na DVK in tudi v postopku pred Ustavnim sodiščem glede ustavnosti volilnih okrajev,” je še spomnil dr. Zagorc in dodal, da ne gre za to, ali je uporabljena razlaga delitve mandatov napačna ali zgrešena – za tovrstno trditev namreč nima na voljo vseh pravnih aktov – temveč gre predvsem za to, da bi morala biti pravna norma jasno zapisana v zakonu, ne pa v podzakonskem aktu DVK. “Mogoče se bo kateri od kandidatov odločil izpodbijati poročilo o izidu volitev najprej pred DZ, nato še na Ustavnem sodišču, skupaj s presojo ustavnosti 93. člena ZVDZ. Zna se zgoditi, da ne bo uspel z lastnim interesom postati poslanec, a vsekakor pa bi prispeval k izgradnji bolj preglednega volilnega sistema in delitve mandatov,” je še zapisal dr. Zagorc.
Foto: Nova24tv.si
