Pravično, socialno in etično je, da se DDV povrne na predkrizno raven.
Poslanke in poslanci na današnji izredni seji ponovno obravnavajo predlog poslanske skupine SDS za znižanje davka na dodano vrednost na predkrizno raven in uvedbo dodatne znižane, to je 5 % stopnje DDV. Vsebino predloga je predstavil poslanec SDS mag. Marko Pogačnik.
Celoten magnetogram objavljamo v nadaljevanju.
MAG. MARKO POGAČNIK: V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo v zakonodajni proces Državnega zbora RS uvrstili predlog spremembe zakona o dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost. Razlogov za vložitev je več.
Spomnimo. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in leta 2014, ki je bil sprejet 21. maja 2013, so bile določene višine stopnje davka na dodano vrednost zvišane. Splošna stopnja se je povečala z 20 % na 22 %, znižana stopnja pa se je povečala z 8, 5 % na 9, 5 %. Takratna vlada Alenke Bratušek, ki je zakon predlagala, je navedla, da gre za začasni proti krizni ukrep, ki bo trajal dve leti in s katerim naj bi stabilizirali javne finance.
Vendar pa je vlada dr. Mira Cerarja v noveli zakona o davku na dodano vrednost predlagala, da višje stopnje davka na dodano vrednost postanejo trajne. Koalicija strank – Stranke Modernega centra, DeSUS in Socialnih demokratov, je na seji državnega zbora, ki je potekala 18. novembra 2015, uzakonitev višjih stopenj davka na dodano vrednost sprejela kot trajno. Uzakonitev trajne višine stopenj davka na dodano vrednost je bila nerazumljiva, nepotrebna, predvsem pa socialno krivična. Davek na dodano vrednost je namreč regresiven oziroma nesocialen oziroma nesocialni davek, ki najbolj prizadene tiste, ki imajo najnižje dohodke, saj ga ti glede na svoje prihodke plačajo največ. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da bi se davek na dodano vrednost moral vrniti na tako imenovano predkrizno raven.
Cilj predlaganega zakona je torej znižanje stopenj davka na dodano vrednost na predkrizno raven, znižanje splošne stopnje s sedanjih 22 % na 20 %, s čimer bi razbremenili državljane, predvsem tiste, ki imajo najnižje prihodke, hkrati pa bi s tem spodbudili tudi potrošnjo, kar bi ugodno vplivalo na gospodarsko rast ter konkurenčnost in s tem v končni fazi tudi na prihodke v državni proračun.
V Slovenski demokratski stranki s predlagano spremembo zakona o davku na dodano vrednost predlagamo tudi, da v Sloveniji tako kot v številnih državah Evropske unije uvedemo dodatno znižano stopnjo davka na dodano vrednost, torej dve znižani stopnji davka na dodano vrednost, prvo v višini 8,5 % in drugo v višini 5 %, v katero so vključeni otroška oblačila in obutev, gasilska oprema, osnovne življenjske proizvode, kot so kruh, sir, jajca, sadje in zelenjava.
V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bi ta sprememba koristila tako gospodarstvu kot državljankam in državljanom Republike Slovenije. Prepričani smo, da so prihodki v proračun dovolj visoki, da ta sprememba zakona na dodano vrednost oziroma znižanje ne bi smela imeti vpliva na javne finance. Še več, prepričani smo, da bi takšen ukrep dodatno spodbudil potrošnjo in s tem tudi povečanje prihodkov v proračun in javno blagajno.
V letu 2018 se pričakuje kar za približno 1,4 milijarde evrov več prihodkov v državni proračun, kot jih je bilo v letu 2014. In s tem, smo prepričani v Slovenski demokratski stranki, bi bilo pravično, socialno in etično, da se stopnji davka na dodano vrednost povrneta na predkrizno raven. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bi se gospodarska rast morala poznati tudi v žepih državljank in državljanov Republike Slovenije. Predlagana sprememba zakona in vrnitev davka na dodano vrednost na predkrizno raven ter uveljavitev dodane znižane stopnje davka na dodano vrednost v višini 5 % za tako imenovane nujne življenjske proizvode, bi imel direkten vpliv na padec in znižanje cen izdelkov, storitev ter pozitiven ukrep na družinski proračun, ob tem pa ne bi ogrozili stabilnosti in vzdržnosti javnih financ.
