Vseskozi se zavzemamo za to, da morajo imeti državljani višji neto razpoložljivi dohodek in naš predlog znižanja davčnih obremenitev bi pozitivno prispeval k temu. V SDS smo za višje plače delavcev, a ne na račun obremenjevanja gospodarstva, temveč na račun znižanja davčnih obremenitev, je v pogovoru izpostavil mag. Pogačnik.
Pogovor s poslancem SDS Markom Pogačnikom, ki je bil v preteklem mandatu član odbora za zadeve Evropske unije, odbora za gospodarstvo ter podpredsednik odbora za finance in monetarno politiko, hkrati pa nadomestni član parlamentarne preiskovalne komisije o zlorabah v slovenskem bančnem sistemu, je bil objavljen v reviji Demokracija 12. aprila 2018. V celoti ga objavljamo v nadaljevanju.
Gospod Pogačnik, kako gledate na predčasni odstop predsednika vlade Mira Cerarja? Sredi marca je po seji vlade na tiskovni konferenci teatralno sporočil, da oblast vrača ljudstvu in da se je odločil podati odstopno izjavo državnemu zboru. Kot je dejal, je bila kaplja čez rob odločitev vrhovnega sodišča o razveljaviti referenduma o drugem tiru …
Cerarjev predčasni odstop le nekaj tednov pred rednimi volitvami je predvsem reševanje samega sebe oziroma njegove stranke. Ne Cerar kot predsednik vlade ne koalicija strank SMC, SD in DeSUS v štiriletnem mandatu nista dosegla nobenih bistvenih pozitivnih rezultatov. Mandat Vlade Mira Cerarja in koalicije strank SMC, SD in DeSUS lahko označimo kot štiri leta izgubljenih priložnosti za Slovenijo. Štiri leta smo doživljali prav nasprotno, kar so obljubljali pred volitvami in kar so zapisali v koalicijsko pogodbo: etičnost, moralnost, transparentnost.
Kaplja čez rop, če sem malo ciničen, oziroma referendum o drugem tiru naj bi bil tako 13. maja, dva ali tri tedne pred parlamentarnimi volitvami torej. Nedvomno je to precej neracionalno za nas, davkoplačevalce.
Da bo referendum o drugem tiru štirinajst dni ali tri tedne pred državnozborskimi volitvami, je več kot norost. V SDS smo prepričani, da bi se referendum moral združiti z državnozborskimi ali lokalnimi volitvami v novembru. S tem bi prihranili slabe tri milijone evrov. Na seji Državne volilne komisije, ki je določila, da bo ponovljeni datum referenduma 13. maj, je samo predstavnik SDS glasoval za datum, ki bi omogočal združitev referenduma in volitev.
Kako pa bo vse to vplivalo na graditev drugega tira? Številni ste že pred prvim referendumom o drugem tiru opozarjali, da zakon o graditvi drugega tira v bistvu sploh ni potreben.
Res je, zakona nismo podpirali, ker smo prepričani, da gre za nedodelan zakon, ki ne bo prinesel dodane vrednosti pri graditvi drugega tira. Drugi tir je pomemben, vendar ne za vsako ceno. Milijarda evrov in pol za 27 kilometrov proge je po našem mnenje previsok znesek.
Kako bo SDS ravnala v primeru drugega tira, če bo po volitvah prevzela oblast?
Za novo progo Divača−Koper, tako imenovani 2. tir, bo najkasneje v šestih mesecih po prisegi vlade izbrana cenovno najoptimalnejša varianta dvotirne proge in pripravljen predlog modernizacije na preostalem delu koridorja, spremenjen državni prostorski načrt (DPN), gradnja pa bo trajala največ štiri leta; na delu trase, kjer ni potreben DPN, se bo graditev začela takoj po potrditvi najoptimalnejše variante.
Ob napovedi odstopa je Cerar zatrdil, da se v javnosti namenoma ustvarja napačen vtis, da je v državi vse narobe, in navrgel, da različne skupine vidijo le sebe in svoj prav, vsak zahteva samo zase, tudi koalicijski partnerji. »Meni je to tuje,« je patetično zatrdil in dodal, da SMC ni uresničila vsega, ker je morala sklepati kompromise s koalicijskimi partnerji, vodstvi sindikatov in različnimi družbenimi skupinami. Se pravi, da so po Cerarjevem prepričanju za vse, kar je narobe v državi, krivi drugi.
Zanimivo je predvsem to, da stranke koalicije (SMC, SD, DeSUS) odgovornost prelagajo drug na drugega. Upam, da volivke in volivci ne bodo nasedli takšnim igricam in izgovorom strank sedanje koalicije, da so za stanje v državi odgovorni drugi. Za stanje v državi so odgovorne stranke, ki so sestavljale koalicijo: Stranka modernega centra, Socialni demokrati in DeSUS. Poglejmo samo primer, kjer je stanje v državi najslabše in najbolj skrb zbujajoče, to je področje zdravstva. Največji posamični problem v slovenskem zdravstvu je nesposobna ministrica, zoper katero smo v poslanski skupini SDS dvakrat vložili utemeljeno interpelacijo. Ministrico je vlada obakrat v celoti podprla, v državnem zboru pa je bila deležna podpore tako Stranke modernega centra kot Socialnih demokratov in DeSUS.
Cerar se je ob svojem obregnil tudi ob sindikate. Po njegovem je vladna stran sindikatom predstavila »zelo dober predlog«, a so ga ti zavrnili. In ob koncu tiskovne konference pikro dodal: »Zdaj bodo pa čakali na naslednjo priložnost.« Očitno res, saj je obstajala nevarnost, da bo vlada v predvolilnem času preveč popustila sindikatom javnega sektorja.
Masa plač v javnem sektorju se že brez stavk močno povečuje, saj se v zadnjih dveh letih odpravljajo varčevalni ukrepi iz časa krize, odpravljajo se plačne anomalije, raste pa tudi zaposlovanje. Za primerjavo: decembra lani je masa plač v javnem sektorju znašala 323,5 milijona evrov, kar je 40 milijonov ali za 14 odstotkov več kot pred tremi leti, decembra 2014. Osebno menim, da je bil glavni namen stavke javnega sektorja preusmeritev volivcev, ki so leta 2014 glasovali za SMC, k Socialnim demokratom. Prepričan sem, da zaposleni v javnem sektorju prevečkrat nasedejo sindikalnim vodjem, katerih prvenstveni interesi so politični. Zadnji dve stavki v vzgoji in izobraževanju sta imeli pozitiven vpliv predvsem na avstrijski proračun. Avstrijska smučišča so bila polna slovenskih družin.
No, po drugi strani pa si je Cerar pripisal zasluge za marsikaj. Če citiram njegovo naštevanje: »Imamo tretjo najvišjo gospodarsko rast v Evropski uniji, napovedi za letos so zelo dobre, imamo najnižjo brezposelnost po 2009, prvič po 2008 imamo uravnotežen proračun, posledično se bo javni dolg letos znižal z 80 na 70 odstotkov, v državo smo pripeljali tuje investitorje, ki odpirajo kakovostna delovna mesta, z mrtve točke smo premaknili projekt drugi tir.« Se predsednik SMC kiti s tujim perjem?
Gospodarska rast je predvsem zasluga in posledica dobrega dela gospodarstva in ljudi, ki so v njem zaposleni. Največji delež visoke gospodarske rasti so prispevala izvozna podjetja. Nižji brezposelnosti se pa v glavnini lahko zahvalimo Avstriji. Precejšnje število ljudi, ki so bili pred časom prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, je dobilo zaposlitev v sosednji Avstriji. Javni dolg se je v strukturi bruto domačega proizvoda (BDP) res zmanjšal, vendar na račun visoke gospodarske rasti in višjega BDP. Celotni dolg države je danes višji, kot je bil ob nastopu mandata vlade Mira Cerarja. Tujih investicij imamo v primerjavi s sosednjimi državami še vedno veliko manj, za eno tujo investicijo je državni zbor moral sprejeti posebni zakon, kar dovolj zgovorno govori, da gospodarsko okolje v Sloveniji ni prijazno in privlačno za tuje investitorje. Kar nekaj tujih multinacionalnih družb je v času sedanje vlade zapustilo Slovenijo in svoj sedež preselilo v Zagreb, Beograd, Budimpešto ali Bratislavo.
Kako v zvezi s tem ocenjujete delo ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška in ministrice za finance Mateje Vraničar Erman?
Njuno delo ocenjujem kot slabo, slabo predvsem za gospodarstvo ter državljanke in državljane Republike Slovenije. Sedanja vlada je nadaljevala politiko prejšnjih vlad, in sicer politiko zadolževanja in politiko dodatnih davčnih obremenitev tako gospodarstva kot državljank in državljanov Republike Slovenije. Slovenija po mojem mnenju poleg zdravstvene reforme potrebuje tudi davčno reformo Za takšno politiko sta najbolj odgovorna Mateja Vraničar Erman in Zdravko Počivalšek. Ministrici za finance Mateji Vraničar Erman še vedno ni jasno, kaj je sploh funkcija ministrice, niti ji ni jasno, kaj je naredila, in še manj, kaj bi morala narediti.
V SDS ste pripravili kar nekaj predlogov, ki so povezani z davki. Zakaj?
Prepričan sem, da se mora gospodarska rast poznati v denarnicah državljanov Republike Slovenije. V poslanski skupini SDS smo predlagali, da se davek na dodano vrednost zniža na predkrizno raven, in sicer na splošno stopnjo DDV na 20 odstotkov, znižano stopnjo na 8,5 odstotka in dodano znižano stopnjo 5 odstotkov, v katero bi bili vključeni izdelki, ki so nujno potrebni za življenje ljudi. Predlagali smo tudi spremembo dohodninske lestvice, in sicer znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih za 2 odstotni točki in zvišanje splošne dohodninske olajšave z dosedanjih 3.300 evrov na 3.500 evrov, s čimer bi delavec s povprečno plačo dobil 33 evrov več na mesec, kar na letni ravni pomeni 396 evrov več dohodka. Če bo vodenje vlade prevzela SDS, bi bil eden prvih ukrepov ukinitev davčnih blagajn. Vseskozi se zavzemamo za to, da morajo imeti državljani višji neto razpoložljivi dohodek in naš predlog znižanja davčnih obremenitev bi pozitivno prispeval k temu. V SDS smo za višje plače delavcev, a ne na račun obremenjevanja gospodarstva, temveč na račun znižanja davčnih obremenitev.
Bi javne finance zdržale vse vaše predloge znižanja davčnih obremenitev?
Proračun Republike Slovenije za leto 2018 ima samo iz davčnih prihodkov za eno milijardo evrov in pol več prihodkov kot leta 2014. Rezerv je še veliko, na primer: neizterjanega davčnega dolga je še vedno za več kot 1,3 milijarde evrov, črpanje evropskih sredstev je pod to vlado med najslabšimi v zgodovini Slovenije. Druga finančna perspektiva omogoča Sloveniji črpanje evropskih sredstev v višini 3 milijard evrov. V SDS smo prepričani, da so davčne obremenitve v Sloveniji previsoke, kar argumentirajo tudi raziskave in primerjave podatkov z drugimi državami Evropske unije. Znižanje davčnih obremenitev pomeni tudi dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in večjo potrošnjo. Danes v Sloveniji prav zaradi visokih davčnih obremenitev najteže živijo upokojenci in srednji razred. Tisoč litrov kurilnega olja je v Celovcu 180 evrov cenejše kot enaka količina kurilnega olja v Ljubljani, Kranju ali Mariboru. Liter nafte je v Avstriji v povprečju cenejši za 15 centov kot v Sloveniji. Zame je nesprejemljivo, da so naftni derivati v Avstriji cenejši kot v Sloveniji,pri tem da so v Avstriji bistveno višje plače in pokojnine kot v Sloveniji. Tako davčna kot trošarinska politika te vlade sta napačni in neustrezni.
Omenili ste tudi upokojence …
Gmotni položaj upokojencev se je poslabšal, pokojnina pa je padla na vsega 58,4 odstotka plače, ugotavlja ZPIZ. Tako slabo še ni bilo. Danes več kot polovica upokojencev prejema pokojnino v višini med 400 in 600 evrov. Kdo je odgovoren? Resor je že dolgo v rokah Socialnih demokratov (SD), DeSUS pa je vedno v vladi. Povprečna neto starostna pokojnina se je v skoraj desetletju povišala za ponižujočih 16,53 evra. Pokojnine so se največ povečale v času prve Janševe vlade. Takrat so se pokojnine usklajevale z rastjo plač. Še dodatno pa se je položaj upokojencev izboljšal za vse tiste, ki so prejemali pokojnino, nižjo od 500 evrov z enkratnimi dodatki v treh različnih višinah (150, 100, 80 evrov). Reforma, ki je ustavila padanje pokojnin, je rezultat druge vlade Janeza Janše. Vse druge vlade so upokojencem naredile več škode kot koristi.
Kakšna je danes javnofinančna slika Slovenije? Vemo, da je javni dolg že vedno zelo visok, da se nam v primeru nove svetovne finančne in gospodarske krize slabo piše …
Vlada Mira Cerarja kljub ugodnim gospodarskim razmeram ni pripravila niti ene reforme. Tako Evropska komisija kot opozicija smo opozarjali vlado, da Slovenija nujno potrebuje reforme. Če pogledamo samo vprašanje zdravstvene reforme, ki so jo napovedovali ob nastopu mandata, danes je v zdravstvu kaos, čakalne vrste se povečujejo, izgube javnih zdravstvenih zavodov se povečujejo, stroški zdravstvenega zavarovanja se povečujejo. Javni sektor se je pod vlado Mira Cerarja razbohotil kot še nikoli. Cerarjeva vlada je nastopila mandat septembra 2014, takrat so v javnem sektorju še veljali omejitveni ukrepi po ZUJF tako pri zaposlovanju kot pri plačah. Pred približno dvema letoma pa se je začela strma rast zaposlovanja in tudi mase plač. Samo v zadnjih dveh letih je zaposlenih na novo več kot 8.500 javnih uslužbencev. Tisto, kar je ustvarilo gospodarstvo v zadnjih dveh letih, je ta vlada »pojedla in popila«. Prepričan sem, da Slovenija v danem trenutku ni pripravljena na prihod nove svetovne finančne in gospodarske krize, predvsem zaradi dejstva, da sedanji vladi v štirih letih ni uspelo pripraviti niti ene resne reforme.
Dotakniva se še dela državnega zbora. Kako ocenjujete delo državnega zbora v tem mandatu?
Delo državnega zbora ocenjujem kot popolno ignoriranje opozicije s strani vlade Mira Cerarja in koalicije SMC, SD in DeSUS. Vlada Mira Cerarja in koalicija SMC, SD in DeSUS se bodo vpisale v zgodovino Slovenije kot prva vlada, ki v štirih letih svojega mandata pri sprejemanju proračuna Republike Slovenije kot najpomembnejšega dokumenta za državo ni sprejela niti enega, ponavljam, niti enega amandmaja, ki so jih predlagale tri opozicijske stranke. Koalicija je konstantno zavračala tudi vse predloge zakonov, ki jih je opozicija vložila v zakonodajni postopek. Prepričan sem, da bo ena pomembnejših nalog naslednje vlade sodelovanje z opozicijo v državnem zboru. Slovenija je najboljše rezultate dosegla v obdobju vlade Janeza Janše 2004–2008 in takrat je vlada z opozicijsko stranko SD podpisala Partnerstvo za razvoj. Sodelovanje med vlado in opozicijo v državnem zboru je lahko samo dodana vrednost. Pri sprejemanju pomembnih zakonov mora sodelovati tudi opozicija. Predlogi opozicije lahko pripomorejo tudi k izboljšanju zakonov. Dodal bi še, da smo poslanci od vlade dobivali v zakonodajni postopek zelo slabo pripravljene predloge zakonov.
Med poslanskimi skupinami ste bili, kot kaže statistika, najbolj delavni v SDS …
V poslanski skupini SDS smo v zakonodajni postopek vložili vrsto predlogov zakonov, sprememb in dopolnitev zakonov, a jih je koalicija zavrnila. Prepričan sem, da bi bila v primeru sprejetja vsaj nekaj zakonov oziroma dopolnitev zakonov, ki jih je predlagala poslanska skupina SDS, gospodarska rast v Sloveniji še višja, življenjski standard državljank in državljanov Slovenije boljši, Slovenija bi imela nižjo stopnjo brezposelnosti, zunanji dolg Slovenije bi bil manjši in Slovenija bi kot država imela večji ugled v svetu.
Kaj pa predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb? V razpravi o tem v državnem zboru ste dejali, da gre za začasno rešitev do dokončne odločitve velikega senata Sodišča za človekove pravice v Strasbourgu …
Zakon, ki je bil sprejet v letu 1999, da se podjetja izbrišejo brez poprejšnje likvidacije, je verjetno unikum v svetu. Ob izbrisu družb brez poprejšnje likvidacije je velika verjetnost, da so bile kršene človekove pravice. Zadeva je v postopku pritožbe na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu in jo bo obravnaval veliki senat sodišča. Prepričan sem, da bi bilo do njegove dokončne odločitve smiselno, da se začasno ustavijo postopki proti družbenikom izbrisanih družb.
V dneh, ko vlada opravlja le še tekoče posle, je na pobudo posameznih poslancev v postopku v državnem zboru 49 zakonskih predlogov, od teh jih ima 24 neposredne finančne učinke. Sprejetje vseh teh predlogov bi lahko v naslednjih šestih letih povzročilo za okoli štiri milijarde evrov višje javne izdatke, v povprečju je to slaba dva odstotka BDP letno, je v sredo posvaril Fiskalni svet Republike Slovenije. Nedvomno gre za precej tehtno in resno opozorilo!?
Fiskalni svet je državnemu zboru izdal priporočilo, naj v dneh, ko vlada opravlja le še tekoče posle, ustavi vse zakonodajne postopke, katerih učinki na javne izdatke niso vključeni v obstoječe proračunske okvire. Sprejemanje zakonov po njihovem ni tvegano le z vidika javnofinančne vzdržnosti, saj bi sprejetje vseh pomenilo za 4 milijarde evrov dodatnih stroškov, temveč je tudi etično nesprejemljivo.
Od leta 2005 do leta 2009 ste bili direktor Slovenske odškodninske družbe (SOD). Kako ocenjujete delo njenega naslednika − Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki ga vodi Lidia Glavina?
Gre za eno najslabših upravljanj z državnim premoženjem v zgodovini Slovenije. Upravljanje državnega premoženja odstopa od zavez, ki so jih dale koalicijske stranke SMC, DeSUS in SD v koalicijski pogodbi, še zlasti pa odstopa od predvolilnih obljub največje koalicijske stranke SMC o etičnosti, moralnosti in transparentnosti.
Strategija upravljanja državnega premoženja je neustrezna in nepopolna. V SDS smo na to opozarjali že pri njenem sprejemanju. Opozorili smo, da se z njo ne ustavlja le privatizacija državnih podjetij, temveč tudi njihov razvoj. Z razpršenim lastništvom, ki ga strategija predvideva, ne moremo pričakovati, da bodo podjetja v postopku privatizacije dobila strateške partnerje oziroma lastnike, ki bi zagotovili njihov nadaljnji razvoj, nove trge, nova znanja in nova delovna mesta. Zato s tako strategijo politika oziroma vladajoča koalicija ohranja svojo moč in vlogo pri upravljanju in imenovanju organov upravljanja in nadzora podjetij.
Številne njegove poteze in ravnanja so zelo vprašljiva …
Posebno poglavje upravljanja državnega premoženja je kadrovska politika, ki jo izvaja vlada Mira Cerarja in koalicijske stranke SMC, DeSUS in SD, kjer prevladujejo parcialni osebni interesi, na najpomembnejše funkcije poslovodnih organov družb v neposredni ali posredni državni lasti pa se imenujejo osebe s sporno preteklostjo ali pa so te osebe brez ustreznih izkušenj in brez ustreznih strokovnih znanj. Poslovodstvo SDH, tako nadzorni svet kot uprava družbe v večini časa delovanja nista v popolni sestavi. Vlada RS je morala ob koncu leta 2016 SDH dokapitalizirati v višini 200 milijonov evrov.
Poglejmo samo, kaj se dogaja z našo največjo banko NLB, d. d. Za dogodke okrog NLB sta odgovorna tako vlada kot vodstvo SDH. Neodločnost te vlade v povezavi s prodajo NLB bo lahko imela širše posledice za celotno slovensko gospodarstvo, predvsem pa bo to ena pomembnejših nalog, ki čakajo novo vlado že takoj na začetku njenega delovanja. Nad družbo Telekom, d. d., pa visi odškodninska tožba v višini več kot 260 milijonov evrov zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu širokopasovnega dostopa. To je samo nekaj primerov slabega in neustreznega upravljanja z državnim premoženjem.
Kako pa ocenjujete delo t. i. slabe banke oziroma Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB)?
Temeljno poslanstvo, zaradi katerega je bila DUTB, d. d., ustanovljena, je upravljanje premoženja, ki je bilo kot del ukrepov za krepitev stabilnosti bank preneseno na DUTB, d. d., na način, ki bi omogočal odprodajo po najboljši mogoči ceni. Davkoplačevalci od DUTB pričakujemo vrnitev več kot petih milijard evrov, ki smo jih namenili za sanacijo slovenskih državnih bank. Vendar pa je vlada Mira Cerarja in koalicija SMC, DeSUS in SD s sprejetjem novele Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB-A) to temeljno poslanstvo obrnila na glavo, saj je DUTB dodala nalogo prestrukturiranja slabih terjatev oziroma gospodarskih družb, kar je sicer naloga SDH. S tem prihaja do podvajanja dela, neusklajenosti in posledično slabših rezultatov.
Poleg tega je bilo DUTB s to novelo zakona odvzeto poslanstvo ugotavljanja nepravilnosti, ki so privedle do sanacije slovenskih državnih bank. Vse to se pozna v rezultatih poslovanja DUTB, za katere ocenjujem, da so alarmantni, saj je DUTB v letu 2016 izkazala za 7,8 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je bila v letu 2015 čista izguba v višini 8,3 milijona evrov. Omeniti je treba še 50-milijonsko dokapitalizacijo DUTB, ki je bila potrebna zaradi sporne pripojitve Probanke in Faktor banke k DUTB. Tudi poslovodstvo DUTB deluje v nepopolni zasedbi. Prepričan sem, da bi morala vlada kot skupščina družbe DUTB zagotoviti, da bi DUTB o prodajah deležev, terjatev in nepremičnin obveščala javnost o pomembnih informacijah.
Če bi se pojavila prava karierna priložnost, bi kar dve tretjini študentov slovenskih univerz zapustilo domovino. Če bi že ostali v Sloveniji, pa bi kar polovica raje delala za tuje podjetje, kaže najnovejša Deloittova raziskava. Slovenski študenti in diplomanti slovenskih univerz imajo torej o razmerah v Sloveniji izjemno slabo mnenje. Vas ta podatek kakorkoli preseneča?
Mene osebno ne.
Kaj v SDS predlagate, da bi se razmere v naši državi izboljšale, da bi bili pogoji za delo privlačnejši tudi za izobražene ljudi?
Plače tistih, ki ustvarjajo največjo dodano vrednost, bodo razbremenjene in bolj konkurenčne. Želimo, da najboljši ostanejo in delajo doma in ne odhajajo več množično v tujino. V stranki SDS se vseskozi zavzemamo za to, da morajo imeti državljani višji neto razpoložljivi dohodek. V SDS smo za višje plače delavcev, a ne na račun obremenjevanja gospodarstva, temveč na račun znižanja davčnih obremenitev. V Sloveniji imamo popolno porušeno razmerje med plačami, pokojninami in socialnimi transferji. Še malo, pa bo minimalna plača enaka povprečni. Zakaj že mladi odhajajo? Ker nočejo biti »vsi enaki, vsi revni«. SDS je za nižje stopnje DDV in nižje dohodninske stopnje oz. za višje neto dohodke in večjo blaginjo državljanov. Sedanje koalicijske stranke pa so za visoke davke, za nižjo blaginjo torej in večjo odvisnost od sociale.
Slovenska demokratska stranka je lani na kongresu v Mariboru sprejela resolucijo Slovenija v srcu. V njej ste zapisali, da se SDS zavzema za Slovenijo, ki bo dom pravičnosti, blaginje in miru za vse in ne samo za nekatere. Je SDS z njo usmerjena v prihodnost?
SDS je stranka, ki je bila dejavna, ko se je rojevala slovenska pomlad, SDS je stranka, ki je odigrala najpomembnejšo vlogo, da je danes Slovenija samostojna in neodvisna država, SDS je bila navzoča, ko se je Slovenija priključila Evropski uniji in Natu, SDS je vodila Vlado RS, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji, in prepričan sem, da je SDS stranka prihodnosti tako s svojim programom kot s svojimi vrednotami.
Konec maja ali v začetku junija bodo državnozborske volitve. S kakšnimi občutki jih pričakujete? Ali menite, da je v ljudeh dozorelo spoznanje, da so končno potrebne spremembe, da Slovenija potrebuje resno in kompetentno desnosredinsko vlado?
SDS je že dokazala, da zna uspešno voditi vlado. Slovenija je svoje najboljše rezultate dosegla prav v času desnosredinske vlade pod vodstvom Janeza Janše. Volitve, ki so pred nami, bodo odločilne, izkoristimo pravico, ki jo imamo. Ni dovolj, da vlada odstopi, odgovorni smo za to, kakšna bo nova vlada. Prepričan sem, da bodo letošnje volitve prinesle spremembe in bo Slovenija znova imela desnosredinsko vlado.
Z mag. Markom Pogačnikom se je pogovarjal Metod Berlec, fotografije Matic Štojs Lomovšek.
