V primeru pozitivne odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice glede izbrisa družb brez predhodne likvidacije, bo nekdo moral prevzeti odgovornost za odškodnine, ki bodo sledile.
Poslanci so na današnjem zasedanju Državnega zbora obravnavali tudi predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil mag. Marko Pogačnik.
Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.
MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo, spoštovana državna sekretarka, kolegice, kolegi. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb podprli. Podprli ga bomo iz več razlogov.
V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da so predlagane spremembe, to je prekinitev postopkov proti družbenikom izbrisanih družb, ustrezne, gre zgolj za začasni manever do dokončne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Glede na spremembo dejstva in sicer, da se je sodišče za človekove pravice v Strasbourgu odločilo, da zadevo premakne na veliki senat, smo v Slovenski demokratski stranki prepričani, da je predlagana sprememba korektna in v dobro vseh.
V Slovenski demokratski stranki nas preseneča stališče vlade, da je že v prvem branju takoj podalo odklonilno mnenje proti predlaganim spremembam, kajti dejstvo je, da v primeru pozitivne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, slovensko državo lahko doletijo velike odškodninske tožbe. Te odškodnine so lahko tudi v višini več kot ena milijarda evrov, vlada s tem, ko predlaga, da je zakon neprimeren za nadaljnjo obravnavo, prevzema tudi veliko odgovornost . Dejstvo je, da je obstoječi zakon, ki je naredil izbris družb brez predhodne likvidacije, unikum v Evropski uniji. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da obstoječi zakon, ki je takrat obveljal, je posegal retroaktivno in da so bile tukaj, vsaj po našem mnenju, kršene tudi človekove pravice.
V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da predlog te spremembe zakona in začasna zaustavitev postopkov ne more vplivati na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu in odločitev velikega senata, začasna prekinitev pa lahko, prepreči mogoče tudi tiste najbolj tragične dogodke, ki so se tudi pri sprejemu tega zakona dogajale. Potrebno je poudariti, da je prišlo do vrsto nepravilnosti, do vrsto kršitev in da smo bili priča tudi nekaterim tragičnim dogodkom.
V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da predlog, ki je bil pripravljen, ne posega direktno v kršitve ene ali druge strani. Prepričani pa smo, da bi lahko ta manever, ki začasno zaustavlja postopke izvržb rubeža do dokončne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, bil pravilen. Predvsem pa, naloga poslancev in poslank je, da poskrbimo za ljudi, in v tem primeru sem prepričan, da predlagana sprememba zakona in zaustavitev postopkov, gre predvsem v to smer, da poskušamo zaustaviti določene nepravilnosti, ki so se v preteklosti zgodile.
Še enkrat pa, v Slovenski demokratski stranki poudarjamo, da predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbeniku pomeni začasno odločitev, odločitev do dokončne odločitve velikega senata Sodišča za človekove pravice v Strasbourgu in s tem smo prepričani, da ne glede na odločitev, kakšna na koncu bo, ne posegamo v neke nepravilnosti oziroma da bi se z začasno zaustavitvijo teh postopkov naredila kakšna škoda na eni ali na drugi strani. Prepričani smo pa, da s sprejetjem zakona lahko preprečimo marsikatero škodo, ki bi se lahko v tem vmesnem obdobju zgodila.
Vsi vemo, da Evropsko sodišče za človekove pravice potrebuje čas. Ocenjujemo, da je do dokončne odločitve verjetno tudi po mnenju določenih strokovnjakov med 8 in 12 mesecev in da v tem umestnem obdobju naredimo tako imenovani status quo in se vse te odločitve začasno zamrznejo.
Dejstvo pa je, da v primeru pozitivne odločitve za civilno iniciativo izbrisanih podjetij in v primeru odločitve, da je država ravnala narobe in da so bile kršene človekove pravice in da je bil poseg v retroaktivnost napačen, vsekakor bo nekdo moral prevzeti odgovornost za vse odškodnine, ki bodo sledile. Po nekaterih ocenah je lahko to tudi več kot ena milijarda evrov, in to bo ponovno v breme davkoplačevalcev.
Še enkrat, preseneča me tako odklonilno mnenje s strani vlade. Dejstvo je, da gre danes za prvo branje tega zakona in smiselno bi bilo, da ga poslanke in poslanci tudi sprejmemo.
