Država mora podjetjem dati ustrezne pogoje za razvoj, poskrbeti za razbremenitev plač in uvesti večjo fleksibilnost na trgu delovne sile.
Mag. Andrej Šircelj, predsednik Odbora za finance pri Strokovnem svetu SDS se je 21. marca 2018 udeležil poslovnega zajtrka v organizaciji AmCham Slovenia. Na uvodno vprašanje moderatorke o svojih talentih je izpostavil tri. »Prvi je poslušati, drugi je slišati in tretji je ukrepati oz. odločiti se,« je poudaril. Pohvalil se je, da je zaslužen za kar nekaj rešitev na finančnem področju, ki so še danes aktualne, kot najbolj opazno pa je izpostavil dejstvo, da nam danes ni treba več vsako leto pisati davčnih napovedi, dobimo jih od finančne uprave.
V nadaljevanju je spregovoril o konkurenčnosti države, ki je po njegovem mnenju predvsem odvisna od konkurenčnosti podjetij. »Država mora dati ustrezne pogoje, da so podjetja konkurenčna v mednarodnem okolju. Slika glede tega je jasna. Eno izmed meril konkurenčnosti je tudi cena delovne sile, koliko delavec stane podjetje in tukaj, če vzamemo bruto bruto, je ta obremenitev zelo visoka, s tem pa podjetja niso konkurenčna,« je opisal le en vidik konkurenčnosti. Prepričan je, da morajo podjetja na trgu gojiti blagovne znamke, dosegati višjo ceno svojih produktov, ustvarjati dodano vrednost. Zato v SDS predlagamo znižanje dohodninskih stopenj v kombinaciji z razširitvijo dohodninskih razredov in razvojno oz. socialno kapico, ki jo imajo vse evropske države.
»Ko govorimo o prestrukturiranju davkov, v zadnjih štirih letih se je pod to besedo skrivalo povišanje davkov, zato v prestrukturiranje ne verjamem. Pri davčnem sistemu je treba enostavno gledati, da je kapital enako obdavčen kot delo, da ni velikih razlik med obdavčitvijo kapitala in obdavčitvijo dela,« je poudaril mag. Šircelj.
Beseda je nanesla tudi na šolski sistem, za katerega mag. Šircelj meni, da ga je treba spremeniti, da bomo boljši, konkurenčnejši in bolj zadovoljni. Pred nekaj meseci je iskal najuspešnejše fakultete na svetu in izmed Ljubljanske in Mariborske univerze ni našel nobene med najboljšimi petstotimi. »Pogledal bi, kateri so tisti poklici, ki jih največ potrebujemo in izobraževalne programe specializiral na mednarodni ravni,« pravi in ugotavlja, da imamo zelo veliko talentov na področju fizike, kemije, strojništva. Na teh področjih pobiramo nagrade. Srednje šole in fakultete bi specializiral, privabil najboljše tuje profesorje za predvsem tehnična znanja, sprostil bi štipendijsko in kadrovsko politiko, da bi podjetja sama dajala štipendije, ki ne bi šle v socialno košarico.
»Mislim, da se danes ljudje ne morejo došolati samo za en poklic, razvoj gre tako hitro naprej, da morajo biti ljudje fleksibilni,« je prepričan mag. Šircelj, temu pa mora slediti tudi trg delovne sile. Zato je treba delodajalcem dati možnost, da zaposlujejo za določen čas. V smislu, da se pojavi potreba po delu, ko nekdo dobi projekt, zaposli delavca na tem delovnem mestu, potem gre lahko mirno na neko drugo delovno mesto v okviru istega ali drugega podjetja. Kot najbolj očiten primer je izpostavil sezonsko delo, ki ga je v Sloveniji veliko, nekdo poleti dela v turizmu na morju, pozimi pa v hribih. Država bi morala omogočiti zelo lahek prehod, brez dodatne administracije, brez birokracije in za to fleksibilnost zagotoviti zaposlitvene urade, ki bodo proaktivno iskali zaposlitve. Če nekdo za nekaj mesec izgubi delo, mu mora država v tem primeru dati socialno varnost, je še poudaril.
Posebno pozornost pa moramo v Sloveniji posvetiti reševanju težav v zdravstvenem sistemu. Mag. Šircelj rešitve vidi v večji konkurenčnosti na področju zavarovanja, v organizacijskih ukrepih pri čakalnih vrstah, sprostitvi podeljevanja koncesij in v dodatnih investicijah na nekaterih specialističnih področjih.
Pokojninska reforma je za SDS resna zadeva, saj obstoječi sistem po letu 2020 ne bo več vzdržen. Med nujnimi ukrepi je mag. Šircelj navedel uvedbo dodatnega pokojninskega zavarovanja, potem bi ločil pokojnine, ki temeljijo na osnovi vplačanih prispevkov in tistimi, ki tega ne dosegajo, ta socialna funkcija bi se po njegovem morala financirati iz davkov. »Na ta način je treba zagotoviti vsem takšne pokojnine, da bodo vsi imeli za dostojno življenje, treba je pa pobrati tudi nekatere pokojninske dohodke, ki ne izhajajo iz dela, tega je veliko. Nekaj je treba narediti tudi v zvezi s pokojninsko osnovo, danes približno tri povprečne plače štejejo v pokojninsko osnovo, vse, kar so višje plače, gre za solidarnost, to je treba urediti, ne zmanjšati solidarnosti, ampak urediti, da se v pokojninsko osnovo vključijo višji dohodki,« je ključne usmeritve SDS ob koncu izpostavil mag. Šircelj.
