Izjava razpravljavcev in udeležencev prvega srečanja Kulturnega foruma. Na podlagi mnenj različnih razpravljalcev in udeležencev prvega srečanja Kulturnega foruma podajamo naslednjo izjavo o slovenski jezikovni politiki:1. Ugotavljamo, da pomeni Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko, sprejeta julija 2013 v Državnem zboru Republike Slovenije, veliko zavezo za vse državne organe, da aktivneje sodelujejo pri izvajanju slovenske jezikovne politike.2. Vlado pozivamo, da čim prej pripravi in dá v javno obravnavo oba akcijska načrta, predvidena v Resoluciji: za jezikovno izobraževanje in za jezikovno opremljenost.3. Vlado pozivamo, da v skladu z Resolucijo (poglavje 1.2) okrepi sestavo Službe za slovenski jezik. Menimo namreč, da Službi trenutna sestava ne omogoča ustreznega koordiniranja izvajanja ciljev Resolucije. Predlagamo, da se Službo okrepi z vsaj enim javnim uradnikom iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z dobrim poznavanjem izobraževalnega sistema in z vsaj enim ustrezno usposobljenim sociolingvistično profiliranim slovenistom.4. Ugotavljamo, da sta bila v javni razpravi februarja 2013 na tedanji osnutek Resolucije podana le dva vsebinska odziva ene same interesne skupine in da se je v medresorskem usklajevanju tema odzivoma sledilo v preveliki meri, s tem pa razveljavilo usmeritev osnutka iz januarja 2014 k uravnoteženju različnih interesov. Poleg tega ugotavljamo, da je bilo v medresorskem usklajevanju v Resolucijo vnesenih več rešitev, katerih strokovnost je zelo dvomljiva (npr. način opozarjanja na t. i. neseksistično rabo jezika in uporaba moških in ženskih dvojnic namesto nevtralne moške oblike), in da so bili nekateri popravki z vidika samega koncepta besedila Resolucije premalo premišljeni in očitno narejeni v ozkem krogu.5. V zvezi s tem izražamo zaskrbljenost, da oba razpisa, ki ju je Služba doslej pripravila na podlagi Resolucije, večinoma sledita prav interesom skupine, omenjene v točki 4, poleg tega pa nista najbolje pripravljena. Ministrstvo za kulturo pozivamo, da vsebino prihodnjih razpisov ustrezno uravnoteži.6. Še večjo zaskrbljenost izražamo ob dejstvu, da Ministrstvo za kulturo tudi pri pripravah na razpis za izdelavo novega slovarja slovenskega knjižnega jezika nekritično v privilegiran položaj postavlja interesno skupino, omenjeno v točki 4. Kot najočitnejši primer lahko omenimo izbiro vabljenih predavateljev na Posvetu o novem slovarju slovenskega sodobnega jezika 12. 2. 2014: oba vabljena predavatelja sta sicer vrhunska strokovnjaka, a brez tehtnih slovaropisnih referenc, zastopala pa sta interese skupine, omenjene v točki 4 (to je njuna legitimna pravica, opozarjamo le na način izbire). Ministrstvo pozivamo, da še pred morebitno objavo razpisa za izdelavo slovarja pridobi boljše informacije o tem, kakšna znanja in izkušnje so potrebni za izdelavo sodobnega slovarja, in da se bolj zave pomena, ki ga ima pri slovarskem delu zagotavljanje ustrezne kontinuitete ter ustreznega leksikografskega znanja. Slovaropisne skupine v jezikovnem prostoru, kakršen je slovenski, ne morejo biti vezane na en sam projekt, kar nam kažejo tudi nekateri dosedanji na pol narejeni izdelki interesne skupine, omenjene v točki 4.7. Službo za slovenski jezik pozivamo, da začne dejavneje izvajati tiste cilje Resolucije, za katere niso potrebna dodatna sredstva, Vlado Republike Slovenije pa pozivamo, da čim prej zagotovi sredstva za izpolnjevanje ciljev, ki predvidevajo dodatno financiranje. Prav tako Službo za slovenski jezik pozivamo, da se dejavneje in z večjo samoiniciativo odziva na odklone v rabi jezika v slovenskem prostoru.8. Vlado Republike Slovenije pozivamo, da znova pretehta, ali predlog Zakona o visokem šolstvu resnično sledi Resoluciji; po našem mnenju ji nasprotuje. Ministrstvo za kulturo pozivamo, da Ministrstvu za izobraževanje, šolstvo in šport posreduje mnenje ustreznega strokovnega telesa (npr. Strokovne komisije za slovenski jezik, Delovne skupine za pripravo akcijskega načrta za jezikovno izobraževanje, Slavističnega društva Slovenije ipd.) o (ne)ustreznosti predlaganih rešitev in o (ne)usklajenosti teh rešitev z Resolucijo.
