V opoziciji so v zadnjih dneh zagnali kampanjo, s katero želijo trenutno vlado prikazati kot neuspešno na javnofinančnem področju, kar je seveda daleč od resnice. Na portalu Nova24tv pišejo, da opozicijske stranke manipulirajo s podatki, ki so nepopolni, hkrati pa še zavajajo.
Tako je Roman Jakič, član nekdanjih propadlih strank Zares in LDS, danes pa predsednik sveta SAB, objavil grafa (BDP in javni dolg), ki naj bi dokazovala, kako uspešne so bile leve vlade in kako neuspešne naj bi bile vlade, ki jih je vodil Janez Janša. Pa to drži? Seveda ne.
Prva Janševa vlada
Prva vlada pod vodstvom Janeza Janše (2004-2008) je bila izredno uspešna in Slovenija je takrat gospodarsko in finančno zelo napredovala. Izrazit napredek je bil v letih 2006 in 2007, ko smo dosegali zgodovinsko gospodarsko rast. Ta je bila 5,7- in 7-odstotna. Nikoli prej in nikoli potem ni bila več taka. Izredno nizek je bil tudi dolg. Ob koncu leta 2008 je bilo skupnega dolga 8,3 milijarde evrov (z dolgom od časa osamosvojitve vred). Še pomembnejši pa je podatek o deležu dolga v bruto domačem proizvodu (BDP), ta je bil le 21,8 odstoten.
V letu 2007 je država prvič v zgodovini dosegla izravnano bilanco med prihodki in odhodki. Pomemben pa je tudi podatek, da je Slovenija leta 2008 dosegala 90 odstotkov BDP na prebivalca v EU v standardih kupne moči na prebivalca v primerjavi s 15 članicami EU.
Pahorjeva vlada
Z imenovanjem vlade oziroma začetkom dela so zavlačevali do zadnjega. V tem času je vlada v odhajanju pod vodstvom Janeza Janše pripravila celovit sveženj ukrepov, (svetovna) finančna kriza je bila namreč že pred vrati. V svežnju je bilo kar 65 ukrepov, a jih v koaliciji SD, LDS, Zares in DeSUS niso niti pogledali, kaj šele udejanjili.
Uničevali so gospodarstvo in javne finance. Navzdol je šlo hitro, navzgor pa gre že po fizikalnih zakonih bistveno teže in traja precej dlje od padanja. Po letu 2008 se je zadolževanje države začelo drastično povečevati. Samo v letu 2009 so najeli 4,2 milijarde evrov dodatnih posojil, do leta 2011 je konsolidirani državni dolg narasel že na 17,2 milijarde evrov. V primerjavi z letom 2008 se je več kot podvojil.
Z 21,8 odstotka v letu 2008 se je dolg države povečal že na 46,5 odstotka BDP. Blaginja državljanov se je slabšala; kazalnik za to je BDP na prebivalca v standardih kupne moči. Ta se je z 90 odstotkov znižal na vsega 83 povprečja EU.
Druga Janševa vlada
V začetku leta 2012 so bili vlado nato primorani prepustiti Janezu Janši, da je začel z reševanjem države. Država se je v letu dni zadolžila za 2,2 milijarde evrov, sprejet je bil zakon, ki je omejeval nezadržno javnofinančno porabo. Nato so strici in tete iz ozadja potegnili iz rokava novega asa, in sicer Gorana Klemenčiča, takratnega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). KPK je spisala domnevno obremenjujoče poročilo o premoženjskem stanju predsednika vlade, ki je kasneje padlo.
Vlada Alenke Bratušek
Bratuškova je takoj začela z reševanjem tajkunskih posojil v državnih pa tudi zasebnih bankah − Factor banki in Probanki. Slovenija se je v letih 2013 in 2014 zadolžila za10,8 milijarde evrov. Ob koncu leta 2014 je bila država zadolžena že za 30,2 milijarde evrov (skoraj štirikrat več kot leta 2008). Delež dolga v BDP se je z 21,8 odstotka v letu 2008 v vsega nekaj letih povečal na 80,3 odstotka. Ne samo to. Vlada Alenke Bratušek je državo zadolževala po izredno visokih obrestnih merah, tudi 7- in večodstotnih. Za obresti pa smo plačevali po 833 milijonov evrov letno.
Cerarjeva vlada
Junija 2014, tri tedne pred volitvami, so Janeza Janšo nezakonito poslali v zapor, na hitro potegnili novo ime, šest tednov pred volitvami je bila ustanovljena Stranka Mira Cerarja in nato na volitvah zmagala. Zavoženo vodenje države pa še danes ni popravljeno; makroekonomski kazalniki so še vedno komaj nad vodo.
Tretja Janševa vlada
V letu 2020 nas je doletela zdravstvena kriza. Marjan Šarec je januarja 2020 vrgel puško v koruzo. Na srečo je prišlo do oblikovanja nove koalicije. Končnih podatkov za leto 2020 sicer še ni, za zdaj pa kaže, da bo v letu 2020 opazen zdrs makroekonomskih kazalnikov, zadolžitev države pa je po zdajšnjih kazalnikih okoli 78 odstotkov BDP.
Razlika med krizama je ogromna. Medtem ko je Pahorjeva vlada povečevala javni dolg za financiranje rastočega javnega sektorja, je vlada Alenke Bratušek dolg povečevala za reševanje tajkunov ter državnih in dveh zasebnih bank. Zdajšnja vlada pa denar namenja za blažitev posledic epidemije tako v gospodarstvu kot pri prebivalstvu.
Celotno novico si lahko preberete na portalu Nova24TV.