V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so v letih 2014 in 2015 v nasprotju z zakonom o javnem naročanju nabavili za skoraj 70 milijonov evrov zdravstvenega materiala.
Poslanska skupina SDS je na predsednika Odbora za zdravstvo in Komisije za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic skupne nujne seje, na kateri bi razpravljali o ugotovitvah revizije Računskega sodišča o pravilnostih nabave medicinske opreme in zdravstvenega materiala ter učinkovitosti pridobivanja in upravljanja z medicinsko opremo v letih 2014 in 2015 v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Računsko sodišče je v maju 2016 izdalo sklep o uvedbi Revizije o pravilnostih nabave medicinske opreme in zdravstvenega materiala ter učinkovitosti pridobivanja in upravljanja z medicinsko opremo v letih 2014 in 2015 v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Rezultati revizije so ta trenutek že znani javnosti, najpomembnejša ocena Računskega sodišča pa je, da so v UKC Ljubljana v letih 2014 in 2015 v nasprotju z zakonom o javnem naročanju nabavili za 69.443.786 evrov brez DDV zdravstvenega materiala.
V revizijskem poročilu so podrobneje navedeni primeri kršitev na področju naročanja zdravstvenega materiala, pridobivanja medicinske opreme, izvajanja postopkov javnega naročanja in izvajanja pogodb, sklenjenih na podlagi postopkov oddaje javnih naročil.
V poslanski skupini SDS menimo, da je zelo zaskrbljujoča ugotovitev Računskega sodišča, da je UKC Ljubljana v letih 2014 in 2015 velik delež nabav zdravstvenega materiala (brez zdravil, krvi, krvnih sestavin in lekarniškega trgovskega blaga) izvajal brez izvedbe postopkov javnega naročanja in preko naročilnic, ki niso imele podlage v izvedenih postopkih za oddajo javnega naročila. Do podobnih ugotovitev je že prišla parlamentarna preiskovalna komisija, ki raziskuje sume koruptivnih dejanj pri nakupu in prodaji žilnih opornic.
V revizijskem poročilu je tudi navedeno, da se UKC Ljubljana v nekaterih primerih ni držal pogodbenih cen. Tudi do teh ugotovitev je že prišla parlamentarna preiskovalna komisija, in sicer je ugotovila, da naj bi bile v pogodbah navedene višje cene za isti material kot na računih ali pa je šlo za zamenjavo materiala in nabavljen material ni ustrezal opisu v pogodbi ali aneksih k pogodbam.
Računsko sodišče je tudi ugotovilo, da UKC Ljubljana ni ugotavljal potreb zavoda glede medicinskega materiala za daljše obdobje ter ni pripravil strategije in večletnih operativnih planov. UKC Ljubljana naj tudi ne bi imel kriterijev, po katerih je bila izbrana točno določena medicinska oprema. V javnosti se večkrat izpostavljajo standardi za medicinsko opremo v smislu, da v Sloveniji na nekaterih področjih nimamo standardov, zato se medicinski material nabavlja nenadzorovano oziroma po višjih cenah kot na tržišču Evropske unije. Iz revizijskega poročila izhaja, da bi lahko UKC Ljubljana preko posebne komisije vzpostavil standarde za posamezna področja, vendar jih ni, ker komisija za standarde sploh ni delovala. Računsko sodišče še ocenjuje, da UKC Ljubljana v letih 2014 in 2015 tudi ni imel izdelane standardizacije medicinske opreme, ki bi bila primerna za uporabo.
Kot izhaja iz revizijskega poročila, je poseben problem v UKC Ljubljana tudi »donirana« oprema in oprema na reverz (oprema v začasni uporabi). Za to opremo ni bila opravljena analiza trga, UKC Ljubljana niti ni imel posebnih določil v obstoječih internih pravilnikih ali posebnih pravilnikih o »donirani« opremi in opremi na reverz in ni vodil stroškov vzdrževanja za tako pridobljeno medicinsko opremo. V obdobju revidiranja UKC Ljubljana tudi ni ugotavljal, ali »donirano« opremo in opremo na reverz potrebuje. Iz tega izhaja ugotovitev Računskega sodišča, da UKC Ljubljana ni imel vzpostavljenega ustreznega sistema spremljanja iztrošene opreme.
V zaključnem delu je Računsko sodišče UKC Ljubljana podalo negativno mnenje na področju pravilnosti nabave medicinske opreme in zdravstvenega materiala (brez zdravil). Na področju učinkovitosti pridobivanja in upravljanja z medicinsko opremo pa ugotavlja, da UKC Ljubljana v letih 2014 in 2015 ni bil učinkovit.
V okviru vseh nepravilnosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, v poslanski skupini SDS opozarjamo, da je v UKC Ljubljana lahko prišlo tudi do oškodovanja javnih sredstev. Ker so ugotovitve Računskega sodišča podobne ugotovitvam parlamentarne preiskovalne komisije, ki nabavo medicinskega materiala v UKC Ljubljana preiskuje zgolj na področju žilnih opornic, je več kot verjetno, da je do podobnih nepravilnostih prihajajo tudi pri nabavi ostalega medicinskega materiala.
Ob tem naj spomnimo še na zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, s katerim je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc slovenskim bolnišnicam, ki so se znašle v rdečih številkah, namenila kar 136 milijonov evrov. Na podlagi tega interventnega zakona je samo UKC Ljubljana prejel skoraj 80 milijonov evrov. Finančna sredstva so bila zagotovljena brez sanacijskega načrta in brez načrta za nadaljnje poslovanje javnega zavoda, ki bi opredeljeval cilje in ukrepe za zmanjšanje izgub.
Znesek, ki ga v revizijskem poročilu omenja Računsko sodišče, pa ni daleč od zneska, ki ga je Vlada RS namenila UKC Ljubljana za pokrivanje izgub zaradi zapadlih terjatev ter za poplačilo dobaviteljem. Tudi tistih dobaviteljev, s katerimi je UKC Ljubljana posloval nezakonito. Davkoplačevalski denar se tako namesto za bolnike porablja za dobavitelje, ki izkoriščajo popolni nered v slovenskem zdravstvu, ki ga je ta vlada v zadnjih štirih letih še poglobila.
Poslanci in poslanke SDS predlagajo, da se po opravljeni razpravi na skupni nujni seji, sprejmejo naslednji sklepi:
1. Odbor za zdravstvo in Komisija za nadzor javnih financ predlagata Vladi RS in Ministrstvu za zdravje RS, da v 15–ih dneh pripravita predlog za takojšen sanacijski načrt UKC Ljubljana in ga posredujeta Odboru za zdravstvo in Komisiji za nadzor javnih financ.
2. Odbor za zdravstvo in Komisija za nadzor javnih financ pozivata Vlado RS in Ministrstvo za zdravje RS, da takoj pokličeta k odgovornosti člane Sveta zavoda UKC Ljubljana in generalne direktorje UKC Ljubljana, ki so zavod vodil v letih 2014 in 2015.
3. Odbor za zdravstvo in Komisija za nadzor javnih financ predlagata predsedniku Vlade RS, da ukrepa zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, ker ni pravočasno ukrepala zoper vodstvo zavoda UKC Ljubljana.
Celotna zahteva za sklic skupne nujne seje se nahaja tukaj.
