Kakšen mora biti dohodek na družinskega člana, da se šteje, da je sposoben v okviru svojih zmožnosti preživljati starše, ne da bi sam in njegovi otroci postali materialno ogroženi?
Poslanec SDS Marijan Pojbič je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z omejevanjem pravic iz javnih sredstev.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Dejstvo je, da je od začetka leta v veljavi novela Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katerimi naj bi se nekoliko omililo pogoje za pridobitev pravic iz javnih sredstev (denarno socialno pomoč, varstveni dodatek), če gre za prosilca, ki ima v lasti nepremičnino manjše vrednosti.
S strani državljank in državljanov z mojega območja, kjer gre za podeželje, sem prejel nemalo opozoril in vprašanj v zvezi s postopki iz tega naslova. Številne državljanke in državljani, ki ne presegajo dohodkovnega in premoženjskega cenzusa, so me opozorili in me opozarjajo, da niso pridobili pravice do varstvenega dodatka oziroma denarne socialne pomoči.
Ob tem so me opozorili na primer, kjer vlagatelj prejema 195 evrov pokojnine, pri čemer ima s svojim potomcem, ki ima tudi družino, sklenjeno pogodbo o preužitku. Glede na to so dobili zavrnilne odločbe pristojnega centra za socialno delo, ki je meni nerazumna, ker lastni dohodek vlagatelja, povečan za premoženje in oskrbo po 31. členu ZSVarPre presega višino minimalnega dohodka vlagatelja. Ob tem se mi zastavlja vprašanja, kako center za socialno delo upošteva zmožnost preživljanja potomca in otroke potomca ter dveh staršev. Pri tem opozarjam, da gre za potomca, katerega mesečni prihodki ne presegajo minimalne plače.
Dejstvo se, da so otroci pod nekaterimi pogoji dolžni preživljati svoje starše. To določa tudi ZZZDR v 124. členu. Vendar se mi zastavlja vprašanje sorazmernosti upoštevanja tega določila, saj pod takim razumevanjem lahko pride do položaja, ko tudi tisti, ki je dolžan preživljati svoje starše, postane odvisen od socialnih prejemkov. Namesto, da bi denarna socialna pomoč in varstveni dodatek predstavljala zagotavljanje samostojnosti preživljanja upokojenca, tako pridemo do položaja, ko postanejo odvisni od otrok. Ti se pa potem zaradi slabega gmotnega položaja tudi soočijo z odvisnostjo od socialnih pomoči, saj zaradi preživljanja staršev sami postanejo materialno ogroženi, sami in njihovi otroci.
V zvezi s tem sprašujem Vlado Republike Slovenije naslednje:
- Kako se v primerih vlog za dodelitev denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka upošteva dejstvo, da je podpisana pogodba o preužitku?
- V kolikšni meri se v takšnih primerih upošteva pogodba o preužitku?
- Kakšen mora biti dohodek na družinskega člana (vlagatelj, njegovi otroci in vnuki), da se šteje, da je sposoben v okviru svojih zmožnosti preživljati starše, ne da bi sam in njegovi otroci postali materialno ogroženi?
- Koliko vlog za dodelitev denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka so vsi centri za socialno delo zavrnili zaradi tega, ker imajo starši s svojim otroci podpisani pogodbo o preužitku (in ostalih podlag glede na dolžnost preživljanja)? Pri tem prosim za podatke v zadnjih dveh letih in za vsak posamezni center za socialno delo posebej.
- S kakšnimi ukrepi bo Vlada Republike Slovenije preprečila, da bi se breme materialne ogroženosti preneslo s staršev na njihove otroke in tudi vnuke?
