Še celo tujci Slovence in našo državo hvalijo kot eno najlepših, najprijaznejših, najvarnejših, pri nas pa se levi del političnega prostora nacionalnim poudarkom odreka in na daleč izogiba.
Poslanci so na današnjem nadaljevanju novembrske seje med drugim obravnavali tudi Predlog zakona o državnih simbolih, ki smo ga pripravili v Poslanski skupini SDS. Kljub temu da koalicijski glasovalni stroj meni, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo in bodo glasovali proti, smo v Poslanski skupini SDS prepričani, da je čas, da po 30 letih dobimo sodoben Zakon o državnih simbolih.
Vsebino zakona in poglavitne rešitve je na seji predstavil poslanec Jože Tanko.
JOŽE TANKO: Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije je bil sprejet leta 1994, torej, skoraj pred 30 leti. Od tedaj je bilo sprejetih nekaj pomembnih odločitev. Med drugim je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, v več nacionalno skupnost, prav tako je vstopila v Nato, sprejeli pa smo tudi novo valuto. Razmere so se od tedaj pomembno spremenile in pokazalo se je, da veljavni Zakon o slovenskih simbolih na več področjih precej pomanjkljiv in zato se v praksi pojavljajo določene težave, na kar so in še opozarjajo tako strokovna javnost kot posamezniki.
V Slovenski demokratski stranki smo že nekajkrat predlagali spremembo Zakona o zastavi, grbu in himni, ki niso bile sprejete. Tokrat smo se odločili, da se teh problemov lotimo celovito in sistematično, zato smo pripravili in predlagali v sprejem nov zakon, Zakon o državnih simbolih, s katerim bi nadomestili obstoječega ter še nekaj drugih aktov, ki podredno urejajo rabo naših simbolov v praksi.
Z Zakonom o simbolih se ureja obešanje zastave, recimo, ko je na drog vpeta z daljšo stranico, ki se kar množično uporablja, čeprav je po veljavnem zakonu to prepovedano. Ureja se vrstni red obešanja zastav in uporaba grbov, če sta ta dva simbola uporabljena in izpostavljena skupaj z drugimi zastavami ali grbi. Zakon v 15. členu določa hierarhijo obešanja zastav, naslednjem pa vrstni red obešanja zastav. Zakon tudi določa, na katerih poslopjih in prevoznih sredstev je obvezno obešanje zastav in uporaba grba, ureja pa tudi druga ravnanja z zastavo in spodbuja tudi njeno prostovoljno rabo.
Bistveno spremembo Zakona o simbolih prinaša glede himne, saj določa, da se z ustavo določena himna, Prešernova Zdravljica na državnih slovesnostih uporablja v celoti oziroma izvaja v celoti, ob drugih slovesnostih pa njena druga in sedma kitica in ne kot do sedaj, ko se je povsod izvajala samo sedma kitica. Vse jedrne države Evropske unije in tudi druge, imajo za himne pesmi, ki kar kipijo od nacionalnega ponosa, opevajo lepoto njihove države, hvalijo njihove prebivalce, le naša himna tega nima in je izrazito internacionalistična, brez kakršnegakoli opevanja nacionalnih vrednot. Še celo tujci Slovence in našo državo hvalijo kot eno najlepših, najprijaznejših, najvarnejših, pri nas pa se levi del političnega prostora nacionalnim poudarkom odreka in na daleč izogiba pa čeprav Prešernova Zdravljica vse to vsebuje. Naša himna je prav zato, ker se izvaja samo sedma kitica, tudi ena najkrajših.
Kar ni nepomembno, zakon prinaša tudi prepoved poveličevanja totalitarnih režimov, njihovih simbolov in njihovih predstavnikov. Prepovedana je tudi uporaba slovenske zastave, grba in himne v povezavi s totalitarnimi režimi, njihovimi simboli in predstavniki. Je pa dopustna uporaba teh simbolov, totalitarnih simbolov ali simbolov totalitarnih sistemov v izobraževalne namene v skladu z izobraževalnim programom, medijskim informiranjem, kulturnimi prireditvami in muzejskimi zbirkami.
Nenazadnje nadzor nad izvajanjem zakona je poenoten in naložen Policiji, kazni za kršitve, ki so zapisane v tolarjih, se z zakonom spreminjajo in valorizirajo v evrske. Po petnajstih letih odkar imamo evro, je najbrž pa že čas, da kazni posodobimo tudi v tem zakonu. Navsezadnje je tudi evro simbol našega političnega napredka in umestitve v skupnost evropskih narodov.
Zanimivo pa je, da je vlada ta zakon zavrnila, a hkrati napovedala svojega, kar je znak, da je veljavni zakon slab, in da so potrebne spremembe.
