Edino upanje, da se bo gospodarstvu, realnim delovnim mestom in blaginji začelo resno posvečati, je politična sprememba oziroma zamenjava vlade.
Poslanke in poslanci na današnji izredni seji razpravljajo o predlogu priporočila poslanske skupine SDS glede problematike administrativnih bremen državljanov, kmetov in podjetnikov ter konstantnega poslabševanja poslovnega okolja v Sloveniji. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil vodja poslanske skupine Jože Tanko.
Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo in vsem lep pozdrav. Za Slovenijo se velikokrat pravi, da bi lahko bila druga Švica, da imamo naravne, prometne in druge potenciale, da imamo pridno delovno silo, strokovnjake, a te preboj se kar ne zgodi. Celo če se primerjamo z baltskimi državami ali državami višegrajske skupine, ki so v veliko slabši kondiciji prišle v Evropsko unijo, kaže zelo slabo. Slovenija je edina, v kateri je po letu 2008 padla kupna moč s povprečjem Evropske unije in če povem zelo preprosto, pomeni, da je padel standard. Zdaj, napredek teh držav se je gibal med 4 in 15 %, merjeno glede na povprečje BDP, edino Slovenija je tista država, kjer se je za 6 odstotnih točk znižalo doseganje standarda v primerjavi z Evropsko unijo. Zdaj, po sedmih, osmih, devetih letih trdega dela, po številnih foto terminih raznih predsednikov vlad, smo edini, ki smo strmoglavili. Vse države, o katerih govorim, so se tako kot Slovenija soočile s svetovno gospodarsko krizo, nobeni ni bilo prizaneseno, prav tako ne gospodarskim velesilam. A po podatkih Eurostata so se vse mnogo hitreje pobrale. Česa nismo naredili prav in kaj ne delamo prav, da se ne približujemo Švici ampak oddaljujemo, da izgubljamo boj z Balti in Višegradom?
Vlade Boruta Pahorja, druga vlada Janeza Janše pa vladi Alenke Bratušek in Mira Cerarja so se lotile podobnih prijemov kot naša konkurenca ali pa so mencale pa radirale, razdirale floskule, čakale na razne vlake in dvigovale javne stroške. Če podrobneje pogledamo, se je po letu 2008 le druga vlada Janeza Janše lotila reševanja problemov, sprejemala prave, primerljive in učinkovite ukrepe, a kaj, ko je pred njo Pahorjeva vlada zamudila tri leta, za njo pa vladi Mira Cerarja in Alenke Bratušek še nadaljnja štiri leta.
V Slovenski demokratski stranki smo v zadnjih letih, ko smo bili opozicijska stranka, nadaljevali z vlaganjem številnih predlogov, s katerimi bi poenostavili in pocenili delovanje države in njenih institucij in jih spravili v sprejemljive, obvladljive in z drugimi državami primerljive okvire, ljudem in gospodarskim družbam pa omogočili hitrejšo, cenejšo in učinkovitejšo izvedbo njihovih idej in projektov. Žal so vsi naši predlogi s področja gospodarstva, kmetijstva, prometa, šolstva, sociale, sodstva in tako naprej, s katerimi smo predlagali poenostavitve ali znižanje nerazumnih, nesorazmernih ukrepov, roku ali kazni, doživele podoben zaključek, kot ga bo ta predlog. Ker sta se Cerarjeva vlada in koalicija, kot že tolikokrat doslej, odločili, da priporočila niso potrebna, ker da vlada učinkovito dela, da je vmes že veliko naredila in da ima veliko še v pripravi, samo pustiti jo je treba, da v miru dokonča delo. Pa je res tako?
Predlogi, ki smo jih vložili v postopek so ažurirani, aktualizirani predlogi Gospodarske zbornice, Kmetijsko–gozdarske zbornice, Obrtno–podjetniške zbornice in drugih, kar preprosto pomeni, da je vse, kar je navedeno v naših predlogih, še vedno problem, odprt problem, ki ga vlada še ni rešila. To pomeni, da mnenje vlade, ki ga bodo v nadaljevanju prebirali in citirali poslanci vladnih strank, ni korektno, da ne odgovarja na posamične predloge iz našega gradiva, ampak posplošeno in birokratsko prikriva in zamegljuje dejanske razmere. A tega, da si piše in govori eno, stanje pa je povsem drugačno, smo se že navadili.
Na eni izmed sej v Državnem zboru v času vlade Alenke Bratušek je tedanja predsednica Odbora za gospodarstvo Alenka Pavlič, prihajala je iz tabora tedanje premierke, javno označila smiselne in potrebne predloge sprememb, ki so jih pripravili v Gospodarski zbornici, Trgovinski zbornici, Obrtno–podjetniški zbornici, Združenju delodajalcev in še kdo, nosile naslov »Kisik za gospodarstvo«, opredelila z mineštro in za mokre sanje gospodarstva. In dejansko so bili predlogi zbornic v časih vseh treh, vseh teh levih vlad, tudi Cerarjeve, mokre sanje predlagateljev iz realnega sektorja. Posluha za njihove predloge ni bilo, le malo jih je bilo implementiranih, zato se je poslabševalo ne samo davčno, ampak tudi poslovno okolje, padala je konkurenčnost, prav tako pa tudi atraktivnost lokacije, imenovana Slovenija. Kar je logično, kajti vse se je gradilo na zadovoljstvu javnega sektorja, v katerem se je poleg zagotavljanja primernih plač vršilo še pospešeno zaposlovanje. Vsak nov uradnik, vsaka nova institucija pa za svoje delo potrebuje prostor, računalnike, piar in sodno svetovanje in pa logično tudi obrazce.
Ta mandat s takimi administrativnimi prijemi žal ni nobena izjema. Dobili smo vrednotnice pa prevoznice oziroma po novem knjigovodske listine, obvezno odkazila dreves nad premerom 10 centimetrov na gradbenih parcelah, pa davčne blagajne, s katerim se je najbolj prizadelo male proizvajalce, male kmete, ki prodajajo doma ali na tržnicah. Najbrž bi se veliko tega, ali pa večino tega dalo bolj življenjsko urediti na drug način, s spremembo normiranih stroškov, ali z višjimi pavšali z drugačno odmero katastrskega dohodka, ali še s kakšnim drugim ukrepom. Namesto, da bi pustili ljudem, da delajo tisto, kar najbolje znajo, jih silite z izpolnjevanjem obrazcev, bremenite z dodatnimi stroški za razne svetovalne servise, dobavitelje računalniških programov in računalniške opreme.
Eden večjih problemov so tudi enormne, nesorazmerne kazni za minorne, drobne prekrške. V mnogih primerih so nekajkrat, ali celo nekaj desetkrat, višji od vrednosti napake. Za nekega prodajalca na tržnici ali prevoznika je kazen lahko hitro nekaj tisoč evrov, lahko je večja celo od mesečnega ali celo letnega zaslužka, za nekega slabega bankirja ali kriminalnega upravljavca državnega premoženja ali nabavnika v UKC pa kazni ni.
Tudi če prineseš dokaze na Specializirano državno tožilstvo ali Nacionalni preiskovalni urad, se ne zgodi nič. Po navadi šele takrat začnejo z zbiranjem obvestil pa preučevanjem pa z jamranjem, da še ne morejo zadeve sprocesirati in tako naprej. Marsikaj obleži v predalih in zastara ali pa se potem, ko se na neko zadevo malo pozabi, izda kakšno obvestilo o odstopu od preiskave. V najslabšem primeru pa se režimskemu funkcionarju ali uradniku zgodi kakšna premestitev na podobno plačano delovno mesto pa še to le v primeru, če se zgodi vmes kakšna, morda celo namenska procesna napaka. Torej, nobenih kazni, nobenih postopkov, nobenih obravnav, nobene blokade premoženja ali preverjanja izvora premoženja, nobene kamere ali posebne oddaje v največjih medijskih hišah. Če pa se taka oddaja že zgodi, je pa izbor nastopajočih sila previdno narejen.
Tokrat je pred vami celovit nabor ukrepov, kjer smo v enem dokumentu zbrali predloge malega in velikega gospodarstva ter kmetstva z njihovimi pojasnili, dodali smo tudi svoje predloge, predloge občin, občanov, skratka, mnogih, ki se dnevno srečujejo s pretirano birokracijo in neživljenjskimi normativnimi ovirami. Predlogi zajemajo vsa vitalna področja, od davkov, olajšav, poenotenje obrazcev, umeščanje v prostor, odzivnosti države in njenih institucij … Skratka, pripravljen je celovit nabor odprtih vprašanj, na katera bi bilo nujno podati odgovore, pa tudi rešitve v rokih, ki smo jih predlagali.
Žal smo ponovno priča klasičnemu odzivu vseh levih vlad in koalicij v državnem zboru. Niti en predlog od stotine predlaganih ni vreden pozornosti, zavrnjena so bila tudi vsa štiri priporočila. Take vlade, kot je vlada Mira Cerarja, samo govorijo, da želijo uspešno gospodarstvo in zadovoljne ljudi, v praksi pa so storile in bodo storile vse, da se bo množila birokracija, da se bodo ustanavljali novi uradi, da se bo urejalo vaše družinsko življenje do najmanjših podrobnosti, da bo nedelo primerno servisirano z raznimi socialnimi transferji, da bodo vedno imeli dovolj plačanih propagandistov, da bo bančni kriminal in kriminal pri upravljanju z državnim premoženjem ostal nekaznovan in tako naprej. Pridne in delovne ljudi pa bodo »fopali« z obrazci, inšpekcijami, visokimi kaznimi in medijskimi umori ob zlorabi državnih inštitucij, njihove male napake pa izpostavili kot najbolj grozne davčne utaje in nezakonitosti in s tem dokazovali, da so natančni, birokratsko pikolovski pri svojem delu. Seveda to ni slučajno. Tak je sistemski pristop vseh levih vlad.
Samo za primer: Goranu Klemenčiču je tako imenovani etični organ KPK ugotovil, da je bilo njegovo delo na KPK okuženo s sumi nezakonitosti, Računsko sodišče mu je ugotovilo in dokazalo številne kršitve zakonov, Vrhovno in Ustavno sodišče sta mu razveljavila več odločb zaradi kršitev človekovih pravic osebam v postopkih, a je kljub temu postal minister za pravosodje v vladi Mira Cerarja s pomembno funkcijo kadrovanja v sodnem sistemu, ob tem pa njegovo sorodstvo še bogato participira pri služenju z državnim premoženjem in javnimi sredstvi pa ni nobenih sumov, kaj šele preiskav glede premoženja. Tudi v drugih primerih, na primer pri bančnem kriminalu ali kriminalu v zdravstvu ali tudi drugod se zadeve ne premaknejo prav nikamor.
Vlada se je v svojem odzivu razpisala o svojih uspehih, sodnih še posebej, pri čemer ni niti ene besedice o razveljavljenih primerih na naših sodiščih ali na Evropskem sodišču za človekove pravice, torej, tudi pri primerih, ki so bili politično lansirani in so na koncu propadli. Kljub hvali vlade predlagatelji te seje, se pravi poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in sopodpisniki ter posedovalci gradiva, občine, občani, zbornice, teh uspehov ravno ne zaznavamo na tak način, kot vlada. Ampak, da ne bo pomote. To je v bistvu oziroma odgovor je v bistvu nadaljevanje oziroma nadgradnja tiste uradne pravljice, ki jo je pred nekaj meseci napisala v odgovoru na interpelacijo vlade, v kateri smo ji očitali, da ne izpolnjuje zavez iz svoje koalicijske pogodbe in svojega normativnega programa. In res jih ne, ni reform, prestavljajo se datumi, vsaka obljuba iz zaveze je kršena že naslednji dan. Samo poglejte besede predsednika vlade in ministrice za zdravje, racionalizacij pa še nobenih. Kar zadeva debirokratizacijo je stanje enako. Poglejte, samo recimo rešitve z registracijo starih mopedov.
Žal ta vlada in koalicija z lahkoto najdeta denar in soglasje za najbolj oporečne in nedodelane projekte, kot sta drugi tir ali slovensko državno gozdno podjetje ali za nadstandard migrantov ali za tešenje nekaterih sindikatov ali za stimuliranje poceni prodaj slovenskih blagovnih znamk ad hoch podjetjem v davčnih oazah. Nikakor pa ne najde nekaj milijonov evrov za izboljšavo pogojev za gospodarstvo in kmetijstvo ali za državljane oziroma davkoplačevalce, s katerimi bi spodbudila investicijski interes in nekaj naredila za blaginjo državljanov. S tem bi se zmanjšalo odvisnost državljanov od raznih socialnih transferjev, ki jih delijo CSD in uradi za delo, oboje pa v večini primerov kadrovsko obvladujejo Socialni demokrati.
Si predstavljate, kaj vse bi lahko omogočili državljanom in podjetjem, če ne bi bilo preplačil, utaj in zlorab pri TEŠ 6, ki bi morala biti realno pol cenejša? Samo pri TEŠ 6 je po nekaterih ocenah poniknilo toliko denarja, kot znašajo investicije v državne ceste v štiriletnem vladnem mandatu skupaj. Samo letna izguba znaša okrog 60 milijonov evrov, ki jo bomo tako ali drugače pokrivali iz javnih in zasebnih sredstev, in pomeni dodatno še najmanj tretjino sredstev, izpada sredstev za obnove državnih cest. Zadnja bančna luknja je pogoltnila 10–krat več, nič drugače ne bo pri drugem tiru. V takšnih primerih se vse vladne odločitve sprejemajo izredno hitro. Koalicija v Državnem zboru temu sledi. Če ne drugače, se pripravi celo posebni zakon. Ko pa smo na vrsti mi, državljani, je rok, pa podaljšan rok, pa dopolnitev, pa molk organa in še cela vrsta ovir, ki se obdelujejo na številnih sestankih, pa se zadeve nikamor ne premaknejo. Morda bi kazalo v bližnji prihodnosti prav v tem zavlačevanju državnih institucij nameniti še posebno sejo.
Kaj vse bi lahko za ta ukraden denar ponudili gospodarstvu in kmetijstvu, koliko novih delovnih mest bi lahko nastalo, ki bi zmanjševala socialne stiske in odvisnost od raznih državnih institucij? Koliko dodatnih virov bi kapnilo v pokojninsko in zdravstveno blagajno, za koliko bi porastel BDP?
Zato, da bomo začeli spet prehitevati baltske države, države Višegrada, da bomo začeli postajati druga Švica moramo največ in najprej storiti nekaj sami. To je naša dolžnost, to je tudi naša pravica. In potrebno jo je izkoristiti. Edino upanje, da se bo gospodarstvu, realnim delovnim mestom in blaginji začelo resno posvečati, je pač politična sprememba, zamenjava vlade, njena nadomestitev s takšno, ki bo v ospredje postavila tržne mehanizme in pristope, ki bo sprostila in poenostavila normativni sistem, ki bo začela s prestrukturiranjem, združevanjem in racionalizacijo. Da bo administracija postala tisto, kar vsi od nje pričakujemo – servis državljanov in gospodarstva. In edina stranka, ki ima dovolj volje, znanja in moči je Slovenska demokratska stranka.
Naj se na koncu zahvalim vsem, ki so nam pomagali pri pripravi gradiva, posredovali gradivo in tudi tistim, ki ste dali podpise. Mi bomo s svojimi predlogi nadaljevali, vključili jih bomo v svoj program, so že vključeni in jih bomo potem tudi nadgradili v predvolilni program in jaz upam, da se bo zgodil kmalu čas, ko ne bo več govora samo o mokrih sanjah, ampak da se bo zgodile realne spremembe. Hvala lepa.
