Ob konferenci Slovenske demokratske mladine z naslovom Informacijske tehnologije in kriptovalute, so se na portalu https://kriptovalute.si/ pogovarjali s predsednikom SDS Janezom Janšo, in sicer o blockchain tehnologiji in kakšne uporabne možnosti, po njegovem mnenju, le ta prinaša.
V nadaljevanju objavljamo pogovor, ki je bil prvotno objavljen tukaj.
Vtis, ki ste ga pustili na srečanju mi pravi, da ne nasprotujete novim tehnologijam in kriptovalutam. Kje vidite njihovo uporabno vrednost?
Seveda ne nasprotujem. Tehnološke novosti so ena od mojih strasti. Bil sem drugi uporabnik osebnega računalnika Macintosh v nekdanji Jugoslaviji. Prvi kupec Newtona, predhodnika današnjega Ipada, ki pa se ni obnesel. Kriptovalute v današnjem svetu pridobivajo na prepoznavnosti in uporabnosti. Plačilo z njimi omogoča vedno več ponudnikov. Ena izmed prednosti teh novih tehnologij je zagotovo hitrost transakcij, saj so hitrejše kot na primer bančna nakazila. Z njihovim porastom uporabe pa so vse pogostejše tudi zlorabe, ki bi jih lahko preprečevali s sistemsko ureditvijo.
Kriptovalute so udejanjile pojem decentralizacije. Izmenjavo informacij, podatkov, valut in pogodb med dvema pametnima telefonoma ne glede na globalno lokacijo. Ali to po vašem mnenju ogroža status države?
Uporabno vrednost decentralizacije in bločnih verig na ravni države vidim na področju financ, javnih in zasebnih, saj bi bile lahko transakcije bolj pregledne. Spomnimo se na primer afere pranja denarja v NLB, kjer se je oprala 1 milijarda evrov za iranski režim, v času, ko je za trgovanje z Iranom veljal embargo. Parlamentarna komisija za ugotavljanje nepravilnosti v delovanju bank, ki jo je vodil dr. Anže Logar, poslanec SDS, je prišla do pomembnih zaključkov. Končno poročilo je bilo v parlamentu izglasovano z veliko večino, sedaj pa so na vrsti organi pregona. Denar, ki je odtekel v žepe teroristov bi lahko porabili za ustrezno socialno politiko in za zdravstvo. Takim goljufijam v javno finančni sferi, katere na koncu plačamo davkoplačevalci, bi se lahko izognili z uporabo bločnih verig.
Nekaj primerov zlorab bločnih verig, kot tudi vdorov v kripto borze je že bilo, zato seveda ne bi 100% trdil, da pranja denarja ne bi bilo, če bi uporabljali bločne verige. Če pa bo šla regulacija v tej smeri, da bo treba npr. prijaviti naslov walleta, če boš želel trgovati, potem bo stvar bolj pregledna, a seveda s tem tudi manj zanimiva za marsikoga.
Kaj menite. Bi lahko »blockchain« zamenjal obstoječe plačilne sisteme? Namreč, kriptovalute si lahko nakazujemo iz denarnice na denarnico preko pametnih telefonov. Pomeni, da se lahko popolnoma izognemo obstoječim plačilnim sistemom. Dejansko odstranjujejo posrednike, tudi centralne banke naprimer. Bodo obstoječi regulatorji to mirno gledali in sprejeli?
Kripto podjetja, ki se ukvarjajo s plačilnimi sistemi veliko obetajo, transakcije se izvajajo v realnem času, povprečen čas za uspešno izvedeno transakcijo pri nekaterih kriptovalutah pa je le nekaj sekund. Tako je lahko hitrost zagotovo ena izmed prednosti v primerjavi z že uveljavljenimi plačilnimi sistemi, kot so na primer finančne storitve in bančne transakcije. Vprašanje pa je, ali za to obstaja interes. Implementacija bločnih verig v trenutni sistem bo v prihodnosti najverjetneje deležna številnih preprek. Predvidevam, da bodo transakcije v prihodnosti potekale vzporedno – po že uveljavljeni tradicionalni poti in tudi preko sistema bločnih verig.
Slovenija tehnološko velja za Silicijevo dolino pri razvoju kriptovalut. Ste podpornik takega razvoja?
V Slovenski demokratski stranki si prizadevamo za ugodno gospodarsko okolje ter razvoj podjetništva. Menimo, da brez zdravega gospodarstva ni pogojev za realno blaginjo, zato tudi v razvoju kriptovalut vidimo dodano vrednost.
Zakaj država, če ima tak razvojni potencial, ne sledi zgledu Malte, ali švicarskemu kantonu Zug, kamor se selijo uspešna kripto podjetja, ne ponudi ugodnega davčnega okolja? Paradoksalno namreč. Smo praktično svetovni prvaki v razvoju, podjetja pa plačujejo davke v drugih državah?
Ravno v tem primeru se vidi, kako velik je razkorak med sposobnimi posamezniki in podjetji, ki jih Slovenija ima, in vlado skupaj z birokratskim aparatom, ki se odziva počasi in ne sledi razvoju. Ta tehnologija in podjetja imajo potencial, zato bi morali narediti vse, da jih pritegnemo. Tako kot so recimo nekatere države znale pritegniti banke, zavarovalnice, velika podjetja. Pozitivne posledice tega čutijo vsi. Država je bogatejša, standard ljudi višji.
V Slovenski demokratski stranki izhajamo iz predpostavke, da lahko le ugodno in stabilno davčno okolje prispeva k razvoju slovenskega gospodarstva. Prav zato predvidevamo znižanje davčnih stopenj in obremenitev gospodarstva. Slovenija se danes utaplja v birokraciji, ki močno obremenjuje naše gospodarstvo. V Sloveniji imamo preko 20.000 zakonov in podzakonskih predpisov. Smo v vrhu držav EU po številu predpisov. V SDS smo se zavezali, da bomo to birokratsko močvirje izsušili. Za vsak nov predpis bomo dva obstoječa ukinili. Prav tako je v našem programu ukinitev davčnih blagajn, pavšalna obdavčitev za razbremenitev mikro, malih in srednjih podjetij, poenostavitev prostorske zakonodaje, konkurenčnejša trošarinska politika in prožna delovna zakonodaja. Le tako bomo omogočili podjetjem, tako domačim kot tujim, da Slovenijo izberejo kot državo, kjer bodo uspešno širili svoje poslovanje in prispevali k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest.
Kako gledate na pravzaprav hinavsko obnašanje FURS do obdavčitve kriptovalut. Sicer izdajajo mnenja, vendar se obdavčitev iz mnenja do mnenja spreminja. Vlagatelj dejansko ne ve kako bo obdavčen. Se vam zdi to primeren odnos FURS do subjektov, ki jih plačujejo? Se pridružite mnenju mag. Simiča, ki pravi: »Ne vem kaj filozoforajo. Že zdavnaj bi morali spejeti zakon!«
Ko se pogovarjam s podjetniki, večina na prvo mesto postavlja stabilno poslovno okolje. Neprestano spreminjanje predpisov jih zelo moti. Mnoge tuje investitorje celo odvrne od tega, da bi poslovali v Sloveniji. To je škoda. Strinjam se, da je obdavčitev poslovanja s kriptovalutami nekaj novega, vendar je treba biti odločen in hiter. Postaviti bi morali jasna pravila, ki bodo prinesla tudi nekaj dodatnih davkov za proračun, vendar ne bodo tako zapletena in ostra, da bi podjetja bežala stran. Predvsem pa se ne smejo spreminjati iz dneva v dan. S takšnim obnašanjem bomo odgnali vsa podjetja. Šla bodo tja, kjer jim omogočajo boljše pogoje poslovanja.
Marca letos je skupina gospodarskih velesil G20 na svojem srečanju obravnavala tudi hiter razvoj trga kriptovalut. Strinjali so se, da kriptovalute ne predstavljajo nevarnosti za globalno ekonomijo. Svetovne ureditve na tem področju v kratkem očitno ni pričakovati, se pa veliko dela v tej smeri. Smo za najbolj nujno regulacijo, vendar ne več od tega.
Na blockchainu se lahko izvedejo tudi volitve. Vsak državljan prejme svoj žeton in ga »odda« na željeno mesto. Kako daleč je Slovenija od take pocenitve in transparentnosti volitev, referendumov...
Do sistema elektronskih volitev je treba v Sloveniji premostiti še kar nekaj ovir. Največja je vprašanje povrnitve zaupanja ljudi v delovanje sistema. V osnovni fair play. Prav tako je ključno tudi vprašanje kibernetske varnosti. Na domačem terenu poznamo primer vdora v podjetje Nicehash, prav tako večkrat letno odmevajo novice o vdorih v borze s kriptovalutami. Ne smemo skočiti na prvi vlak, ki pelje v neznano, treba pa je slediti svetovnim trendom.
Švedska je izvedla pilotski projekt zemljiške knjige na blockchainu. Estonija je izdala svojo kriptovaluto. Prav tako Venezuela. Kdaj se priključimo Slovenci?
Bojim se, da smo še zelo daleč. Takoj bi se strinjal, da zemljiška knjiga postane del blockchaina. Kar zadeva izdajo državne kriptovalute pa sem, posebej upoštevajoč, da smo del evrskega območja, nekoliko zadržan. Venezuela ni ravno dober zgled, saj so bili razlogi za uvedbo kriptovalute takšni, ki si jih ne želimo. Kršitev človekovih pravic in porast korupcije v Venezueli je pripeljala državo do skorajšnjega bankrota, kar se vse bolj odraža v neizprosni revščini njenih državljanov. Vedno manj držav posluje z Venezuelo, zato je bila ta primorana uvesti kriptovaluto, kot nekakšen »ukrep v zadnji sili«.
Se pa na drugi strani vedno bolj razvija uporaba bločnih verig na področjih, kot so avtomobilska industrija, zdravstvo, distribucija obnovljivih virov in tja bi bilo potrebno usmeriti našo pozornost. To se bo v prihodnosti zagotovo spremenilo, prav zaradi prednosti uporabe bločnih verig.
Kriptovalute so stranski produkt »blockchain« tehnologije. Vzpostavilo se je živahno tržišče, kjer so donosi, milo rečeno brutalni, saj se da z določeno valuto zaslužiti tudi 25.000% v pol leta. V primerjavi z bančnim depozitom, ki prinese morda 2% letno. Vaše mnenje?
Donosi so lahko res neverjetni, so pa tudi izgube lahko precej boleče. Veliko je novic o zagonskih podjetjih, katerih namen je le zbiranje sredstev, ko pa znesek doseže določeno vsoto, se ne odzivajo več in zbran denar je za vlagatelje za vedno izgubljen. Tako visoke rasti na kratek rok žal niso dolgoročno vzdržne, zato previdnost pri vlaganju v nepreverjene projekte najbrž ni odveč.
Ali ste že kupili katero od kriptovalut?
Zaenkrat še ne. Nisem še prišel do časa, da bi se o vseh podrobnostih, ki jih je treba poznati za dobro izbiro pri nakupu, dovolj podučil. Bom pa to naredil takoj po volitvah.
