Področje znanja in usposobljenosti ob raziskovanju in razvoju ter infrastrukturi ključno določa razvojni potencial države.
Poslanec SDS Franc Rosec je na Vlado RS naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi s področjema znanja in usposobljenostjo kot ključnima dejavnikoma za doseganje razvojnih ciljev Slovenije.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani,
področje znanja in usposobljenosti je ključno za uspešen razvoj države. Pri pregledovanju virov, kjer je omenjeno področje znanja in usposobljenosti, sta mi posebej padla v oči dva, in sicer Strategija razvoja Slovenije 2030 ter The Global Competitiveness Report 2018, ki ga je pripravil World Economic Forum (WEF). Ne da je med obema dokumentoma nesprejemljivo velika razlika tako v intelektualnem nivoju in podprtosti ocen s podatki kot tudi v izboru za razvoj strateško pomembnih področij. Področje znanja in usposobljenosti v poročilu WEF označujejo z besedo skills. Skoraj neverjetno je, da WEF področje znanja in usposobljenosti smatra kot ključnega za uspešen nadaljnji razvoj regije ali države, Strategija razvoja Slovenije pa ga komaj omenja. To kaže na popolnoma neodgovoren pristop in katastrofalno neznanje tako pripravljavcev Strategije kot tudi tistih, ki so jo potrjevali in sprejeli.
WEF Slovenijo v kategoriji znanje in usposobljenost (skills) globalno uvršča na 29 mesto med 140 analiziranimi državami. Prikazana metodologija ne pušča nobenega dvoma, da je ta ocena realna in korektna. Tudi na prvi pogled ta ocena ni tako slaba. Pogled na tabelo, kdo je pred in kdo za nami, razkriva problem Slovenije pa tudi EU. Pred nami so vse severno in srednjeevropske države, vključno s Češko, ki je na 25. mestu, torej tiste, s katerimi se največkrat želimo primerjati. Za nami pa je vsa južna Evropa, vključno s Francijo, ki je šele na 34. Mestu. in vzhodna Evropa.
Ugotovimo lahko, da na področju znanja in usposobljenosti zaostajamo za razvojno uspešnimi državami Skandinavije in srednje Evrope in smo pred državami vzhodne in južne Evrope, ki so praviloma tudi razvojno neuspešne. Slovenija visi nekako vmes. To pa pomeni, da imamo ob ustreznih reformah in prizadevanjih možnost vključiti se med razvojno uspešen del Evrope, vendar pa nas nadaljnje napake ali celo neaktivnost na tem področju potiskata proti razvojno neuspešnemu delu Evrope. Razvojna sposobnost in uspešnost posamezne države ali njena nesposobnost in posledična neuspešnost so še kako kritične v sedanjem času hitrih sprememb, ki jih definira četrta industrijska revolucija. Ker se Slovenija nahaja nekako v labilnem položaju med blokoma razvojno uspešnih in neuspešnih držav EU, se še posebej bojim, da se odgovorni kritičnosti našega sedanjega položaja ne bodo zavedli in bodo ostali neaktivni. To se mi zdi še toliko bolj verjetno, ker vlada Marjana Šarca deluje po principu, da je najbolje narediti ničesar, tako vsaj ne more narediti napak.
Ker pa smatram, da ni primerno samo kritizirati, tudi če gredo stvari še tako narobe, kot je to v primeru znanja in usposobljenosti, temveč je potrebno podati tudi spreminjevalne predloge, podajam dva predloga oziroma pobudi. Kot prvo podajam pobudo, da v Strategijo razvoja Slovenije 2030 zapišemo jasen cilj, da bomo leta 2030 med petnajstimi najbolje uvrščenimi državi na področju »skills« WEF.
Jasno je, da to ne bo prišlo samo po sebi. Zato se moramo takoj tudi vprašati, kaj moramo narediti, da bomo ta sedaj jasno definiran cilj lahko tudi dosegli. Jasno je, da je generalno gledano izobraževalni sistem potrebno prilagoditi sedanjim in bodočim potrebam gospodarstva.
Za identifikacijo najbolj kritičnih točk našega izobraževalnega sistema in njihovo sanacijo pa predlagam oziroma podajam pobudo, da slovenski šolski sistem primerjamo s šolskima sistemoma Finske in Avstrije. Finske zato, ker je na listi WEF v področju »skills« najbolje ocenjena država, Avstrije pa zato, ker je na visokem 17. Mestu. Obe omenjeni državi pa imata v šolskih sistemih podobna izhodišča, kot ju ima Slovenija. Menim, da bi bilo smiselno, da si določimo še nek vmesni cilj – kontrolno točko, da bomo do leta 2025 boljši kot 25. na listi WEF.
Področje znanja in usposobljenosti ob raziskovanju in razvoju (R&D) ter infrastrukturi ključno določa razvojni potencial regije ali države. Samo z znanjem in razvojem primerljivim z razvojno najuspešnejšimi državami lahko Sloveniji zagotovimo ustrezno rast dodane vrednosti na zaposlenega in s tem življenjski standard, primerljiv z državami Skandinavije in srednje Evrope, ki ga Slovenci upravičeno pričakujemo. V ta namen pa je potrebno redefinirati cilje izobraževalne politike, ki so jih postavljali levo usmerjeni ministri, odgovorni za to področje, od Slavka Gabra do Jerneja Pikala, in kot njen najpomembnejši cilj postaviti pričakovano zgoraj definirano uvrstitev na listi »skills« WEF. Temu pa morajo slediti reforme, ki bodo zagotovile doseganje zastavljenega cilja.
