Težave na področju kmetijstva se rešujejo prepočasi. Preiti moramo na kmetijstvo 21. stoletja z modernimi tehnologijami in vpeljavo digitalizacije, ki bo zmanjšala birokracijo. Te novitete lahko navdušijo tudi mlajše generacije, ki bi si želele ukvarjati s kmetovanjem. Le na tak način bomo zaustavili praznjenje slovenskega podeželja.
Danes je potekala 15. redna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na kateri so članice in člani obravnavali predlog resolucije o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021«
Poslanec SDS Boris Doblekar je opozoril, da se težave na področju kmetijstva rešujejo prepočasi. Veliko napak izvira še iz časov socializma, ko se je spodbujalo ljudi, da zapuščajo svoje kmetije, se selijo v mesta in delajo v proizvodnji. Poudarja, da se mora k problematiki na področju kmetijstva pristopati razsodno in da je treba sprejemati različne ukrepe za masovno, industrijsko kmetijstvo in za male, hribovske kmetije.
Bistveno se mu zdi tudi, da se popravi ugled kmeta in da se ohranja tradicijo slovenskega podeželja. Doblekar izpostavlja problematiko zapuščenih kmetij oz. kmetov, ki med svojimi potomci ne najdejo bodočih prevzemnikov kmetij, zato se mu zdi nujno, da bi uredili tudi to področje in tako omogočili nadaljnje obratovanje posestev. Eden od teh razlogov je tudi dejstvo, da se mlade družine, ki bi želele nadaljevati s kmetijsko dejavnostjo, kmečkim turizmom ipd., soočajo s številnimi birokratskimi ovirami v primeru pridobivanja gradbenih dovoljenj: »Birokratski postopki so predolgi, posledično pa se prazni podeželje.«
Poslanec SDS Tomaž Lisec meni, da slovensko kmetijstvo potrebuje odgovore in ne novih dodatnih vprašanj. Predlog resolucije se mu zdi zadovoljiv, a je po njegovem mnenju nekoliko preveč splošen s premalo specifičnimi cilji. Poudarja, da kmet, ki ima konkretne težave, ne potrebuje floskul, ki jih pripravijo uradniki na ministrstvu, zato Lisec apelira, da začnejo uradniki odgovarjati bolj praktično.
Liscu se tudi zdi zaskrbljujoče, da predlog resolucije predvideva nove uredbe, namesto potrebnih sprememb obstoječih zakonov: »Tiste spremembe zakonov, ki so nujno potrebne, se dogajajo prepočasi, hkrati pa stalno prihaja do novih predpisov. Upam, da bo normativni plan v letu 2020 bolj učinkovit in bo šel v smeri zapisanega.«
.@TomazLisec: Žal je slovensko #kmetijstvo prišlo tako daleč, da marsikateremu kmetu, ki pride v mojo poslansko pisarno, svetujem, naj vsak petek pogleda v Uradni list, da se seznani z vsemi spremembami, ki jih prinašajo nove in nove uredbe, ki jih sprejema @vladaRS. pic.twitter.com/UAxGx4ImjT
— SDS (@strankaSDS) January 15, 2020
Poudaril je še, da je veliko odvisno tudi od načrtov evropske kmetijske politike, zato se mu zdi predlog resolucije prenagel. Prav tako je opozoril na zahteve Ministrstva za okolje, ki mnogokrat ovira razvoj slovenskega kmetijstva, zato se mu zdi nujen kompromis med okoljskimi zahtevami in kmetijskimi potrebami. V zaključku je pohvalil delo in sodelovanje sindikata kmetov ter Kmetijsko gozdarske zbornice, hkrati pa poudaril, da bi večjo vlogo na državni ravni morale odigrati tudi kmetijske zadruge.
Tudi poslanca SDS Bojana Podkrajška skrbijo premalo specifični cilji predlagane resolucije. Obžaluje, da slovenska politika dopušča, da upokojeni manjši kmetje, predvsem pa nekdanje gospodinje na kmetijah, živijo skorajda brez prihodkov, »trend pa se dogaja tudi na večjih kmetijah, kar je posledica napačnega krmarjenja kmetijske politike s strani preteklih vlad«. Podkrajšek opozarja na miselnost mestnih ljudi, ki se preselijo na podeželje, nočejo kmetov v svoji bližini, hkrati pa si želijo čim več slovenskih izdelkov na svojih krožnikih. »Slovensko podeželje se zarašča, vedno večje kmetije zapirajo svoja vrata. Vprašajmo se, kako bodo danes preživeli tisti, ki so 50 let delali na kmetijah,« je v zaključku še opozoril Podkrajšek.
Predsednik Odbora za kmetijstvo, poslanec SDS Franc Breznik, izpostavlja, da slovenska samooskrba s hrano nazaduje. Sporna se mu zdi kmetijska politika, ki dopušča mahinacijo s subvencijami za določene kulture, ki nato nikoli ne pridejo na trg. Breznik ugotavlja, da je v novi evropski perspektivi za področje kmetijstva zapisano, da lahko posamezna država članica pripravi svojo perspektivo, »na tak način si bomo sodbo pisali sami, prav tako pa ne bodo več možni izgovori, da je za predpise kriv Bruselj«. Nujna se mu zdi tudi prenova zadružništva, saj so bile določene zadruge v ključnih strateških odločitvah preveč kratkovidne, tujim podjetjem so omogočile zaslužek na račun slovenskega kmetijstva, kar je pripeljalo do situacije, da »nismo več gospodar svojega prostora«.
Prepričan je, da Ministrstvo za kmetijstvo ne bi več smelo imeti sedeža v Ljubljani, »saj je ljubljanski zrak v zadnjih letih zelo negativno vplival na slovensko kmetijstvo«. Breznik opozarja, da področje kmetijstva ni dobilo dodatnih sredstev v naslednji finančni perspektivi, medtem ko je za reševanje okoljske problematike namenjenih 180 milijonov evrov več, s čimer bo najverjetneje še bolj otežen razvoj slovenskega kmetijstva. Pomembno se mu zdi ohranjanje videza podeželja in tradicije, prav tako pa razvoj geotermalne tehnologije na podeželju, ki bi pomenila velik doprinos za samooskrbo. Za bistveno prednost resolucije je označil težnjo po prehodu s konvencionalnega kmetijstva na kmetijstvo 21. stoletja z modernimi tehnologijami, bolj ekološkimi smernicami in digitalizacijo, ki bo zmanjšala birokracijo: »Te novitete lahko navdušijo tudi mlajše generacije, ki bi si želeli ukvarjati s kmetijstvom«. Za zaključek je dejal, da mora slovenska država delati na boljšem ugledu kmeta, »poklic kmeta mora postati perspektiven poklic prihodnosti«. Ob koncu je na kmetijsko ministrico naslovil še pobudo, da bi slovensko šolstvo moralo s praktičnimi procesi in štipendijsko shemo več narediti za potencialne mlade kmete.
Z 8 glasovi za in nobenim proti so članice in člani Odbora za kmetijstvo sprejeli amandmaje k predlogu resolucije.
