Podatki za Slovenijo kažejo, da se je v obdobju 2002–2022 povečalo redno doživljanje vsaj dveh psihosomatskih simptomov pri vseh mladostnikih. Odstotki se pomembno zvišujejo s starostjo in so višji pri dekletih.
Poslanka Eva Irgl je na ministrico za zdravje dr. Valentino Prevolnik Rupel naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z duševnim zdravjem.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovana ministrica,
verjetno ste seznanjeni z najnovejšimi podatki o duševnem zdravju mladostnikov, ki jih je pred dnevi ob svetovnem dnevu duševnega zdravja objavil regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo.
Podatki za Slovenijo kažejo, da se je v obdobju 2002–2022 povečalo redno doživljanje vsaj dveh psihosomatskih simptomov pri vseh mladostnikih. Odstotki se pomembno zvišujejo s starostjo in so višji pri dekletih. Glede na ostale države se Slovenija pri doživljanju simptomov uvršča med tiste z manj težavami – smo bolj proti repu vseh držav. Slabše pa se uvrščamo pri oceni duševnega blagostanja, kjer se naši mladostniki uvrščajo med države, ki duševno blagostanje ocenjujejo najslabše in smo precej pod mednarodnim povprečjem.
Raziskovalci so med ugotovitvami še posebej izpostavili preventivne in promocijske aktivnosti ter zgodnje intervencije, še posebej v šolskem, lokalnem in družinskem okolju, kjer mladi preživijo največ časa. Sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami, zdravstvenimi ustanovami v skupnosti in nacionalnimi pobudami za duševno zdravje je ključno za spremembe, so poudarili.
Z različnimi duševnimi stiskami, ki so posledica različnih in včasih zelo kompleksnih okoliščin, pa se ne soočajo zgolj mladi, temveč tudi odrasli.
Glede na navedeno me zanima:
1. Kako ocenjujete porast duševnih stisk med mladimi v Sloveniji, še posebej dekleti?
2. Kakšne kratkoročne in dolgoročne ukrepe za izboljšanje duševnega zdravja državljanov načrtujete na ministrstvu?
3. Ali ocenjujete, da imamo dovolj strokovnega kadra za pomoč državljanom, ki se soočajo z duševnimi stiskami?
