Področje logistike bi morala biti nujna prednostna naloga politične agende.
»Nekaj dni slabega vremena in že lahko občutimo, kako pomembna je dobro delujoča logistika za potrošnike in še posebej za podjetja, katerih poslovanje vedno bolj temelji na konceptu minimalnih zalog oz. ravno ob pravem času,« je parlamentarno resolucijo o logistiki v EU in multimodalnem prometu na novih koridorjih TEN-T komentirala Patricija Šulin, nadomestna članica Odbora za promet in turizem v Evropskem parlamentu.
»Dobro delujoča logistika je kot olje v evropskem gospodarskem motorju in vsi vemo, kaj se zgodi z motorji, če je olje slabo ali ga ni. Z dobrim načrtovanjem, upravljanjem in izvajanjem pretoka blaga lahko uresničujemo več ciljev,« je prepričana Šulinova, ki opozarja, da je treba poleg pravočasne dostave blaga zasledovati tudi cilje, kot so zanesljivost dobav, minimalen negativen vpliv na okolje in zdravje ljudi, stroškovna učinkovitost kot tudi ustvarjanje dobrih delovnih pogojev, da bi v sektor pritegnili kvalificirano delovno silo vključno z ženskami.
»Z akcijskim načrtom za logistiko tovornega prometa iz leta 2007 je bil na številnih področjih dosežen napredek, a izzivov je še zmeraj veliko, kot denimo boljša vključenost železniškega prometa, izkoriščanje digitalnih rešitev, boljša poraba sredstev za infrastrukturo in večja skrb za delovne pogoje,« opozarja Šulinova. Po mnenju Šulinove je potencial železniškega prometa premalo izkoriščen zaradi še zmeraj obstoječih tehničnih ovir v interoperabilnosti kot tudi slabega in prepočasnega obnavljanja in posodabljanja železniške infrastrukture, kjer se Slovenija žal ne more kaj prida pohvaliti. Neizkoriščanje digitalnih rešitev podaljšuje in draži upravne postopke, vozila pa vozijo naokrog prazna, oboje pa bi bilo mogoče izboljšati tako, da bi vse članice sprejemale elektronske prevozne dokumente, ratificirale in uporabljale protokol o e-CMR (CMR - Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga) in z uvedbo spletnih borz tovora. Boljšo porabo sredstev pa bi dosegli z usklajenostjo nacionalnega načrtovanja infrastrukture z dogovorjenim načrtovanjem v okviru omrežja TEN-T.
»Delovni pogoji v tem sektorju so izjemno zahtevni, zato ni čudno, da je zanimanje za delo v njem majhno. Zato mora biti njihovo izboljšanje nujni sestavni del vseh ukrepov, da bi sektor pritegnil dobro kvalificirano delovno silo,« je kritična Šulinova. Eden od ukrepov je, denimo, da se zagotovi zadosti varnih parkirišč v koridorjih TEN-T.
Področje logistike bi morala biti nujna prednostna naloga politične agende. Začeti bi bilo treba razpravo o tem, kako oblikovati prihodnjo politiko EU o tovornem prometu in logistiki, ki podpira pomembno vlogo sektorja ter določa potrebne prednostne naloge za vzpostavitev multimodalnega omrežja TEN-T in njegovih koridorjev, da bi v EU vzpostavili učinkovit in vzdržen multimodalni tovorni promet v skladu s cilji bele knjige o prometu iz leta 2011, zlasti s ciljema razogljičenja in prehoda na druge oblike prevoza.
Statistični podatki kažejo, da evropski logistični sektor ustvarja 14 % evropskega bruto domačega proizvoda in zaposluje več kot 11 milijonov ljudi. Namen poročila o logistiki v EU in multimodalnem prometu na novih koridorjih TENT, je spodbuditi razpravo in sprejem pobud na ravni EU, da bi izboljšali delovanje tega pomembnega sektorja.
