Koliko denarja bomo torej za spore s Hrvaško morali še plačati slovenski davkoplačevalci, ostaja velika neznanka.
Kaj je ostalo od tistega fantastičnega dne pred dobrimi devetimi leti, ko je tedanji predsednik vlade Borut Pahor skupaj s hrvaško kolegico Jadranko Kosor podpisal arbitražni sporazum o rešitvi meje med državama? Razen velikih stroškov za slovenske davkoplačevalce nič, bi lahko rekli.
Poslanec SDS Zvonko Černač je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s številnimi sodnimi spori oziroma postopki naše države z Republiko Hrvaško, v katerem ga je med drugim zanimalo tudi, kolikšna je skupna ocena dejanskih stroškov arbitražnega sporazuma.
1. Stroški arbitražnega postopka
Iz prejetega odgovora s strani vlade razumemo, da je Slovenija za arbitražno razsodbo oziroma za ves čas trajanja odločanja arbitražnega sodišča skupaj porabila 6.876.198,94 evrov davkoplačevalskega denarja.
Vlada sicer ni natančno razdelila in pojasnila omenjenega zneska, predstavila je zgolj dva podatka:
- Med letoma 2012 in 2015 Stalnemu arbitražnemu sodišču, ki je opravljalo naloge tajništva arbitražnega sodišča, plačala predujem za stroške dela sodišča v višini 850.000 evrov;
- V delni razsodbi z dne, 30. 6. 2016, je sodišče odločilo, da »si sodišče pridržuje odločitev glede končne dodelitve stroškov v tem postopku do končne razsodbe, vendar meni, da je za enkrat primerno, da Slovenija krije predujem, potreben za kritje stroškov, ki bodo nastali zaradi podaljšanja postopka, ki presegajo prvotno predvideni časovni razpored.« V skladu s to odločitvijo je sodišče Sloveniji v pismu z dne, 27. 9. 2016, naložilo plačilo dodatnega predujma v višini 800.000 evrov, ob izračunu dokončnih stroškov pa je Slovenija sicer dobila povrnjenih 9,015,83 evrov.
Za kaj in koga je šel preostali denar, lahko tako le ugibamo.
2. Stroški tožbe proti Hrvaški
A kot vemo, se zgodba v zvezi z določitvijo meje med Slovenijo in Hrvaško z razsodbo arbitražnega sodišča ni končala. Hrvaška že vse od dneva razglasitve razsodbo vztrajno zavrača in nič ne kaže na to, da bi si premislila, Evropska komisija se z vprašanjem ne želi ukvarjati, kaj bo storila vlada Marjana Šarca, pravzaprav ne vemo.
Je pa nekdanja vlada Mira Cerarja samovoljno in s preglasovanjem koalicijskih poslancev julija letos vložila tožbo zoper Hrvaško po 259. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije, po kateri naj bi Hrvaško »prisilili«, da razsodbo implementira. Iz odgovora na pisno poslansko vprašanje je razvidno, da je Cerarjeva vlada za zastopanje Slovenije v postopku pooblastila dr. Majo Menard (odvetniška pisarna Menard), ki je za svoje delo do sedaj izstavila tri račune v skupnem znesku 58.153,32 evrov.
Za pomoč pri zastopanju v postopku je Ministrstvo za zunanje zadeve pritegnilo tudi mednarodno priznane odvetnike in strokovnjake za pravo EU iz odvetniške družbe Sygna Partners iz Pariza, ki so do sedaj izstavili dva računa v skupnem znesku 142.483,63 evrov.
Ker postopek pred Sodiščem Evropske unije še traja, stroški nikakor niso dokončni, za enkrat pa torej znašajo 200.636,95 evrov.
Koliko še in kdaj?
Seštevek torej pokaže, da smo davkoplačevalci do sedaj namenili več kot 7 milijonov evrov za določitev meje, ki pa še vedno ostaja nedorečena kot pred tistim fantastičnim dnem dobrih devet let nazaj. Koliko denarja bomo torej za spore s Hrvaško morali še plačati slovenski davkoplačevalci, ostaja velika neznanka.
Celoten odgovor je na voljo tukaj.
