Iz predstavitve kandidatke je razvidno, da se bo ministrstvo za zunanje zadeve pod njenim vodstvom razbohotilo z novimi službami, kar bo imelo negativne finančne posledice
V Državnem zboru potekajo seje odborov in komisij zaslišanja kandidatov za ministre, ki jih v imenovanje v svojo vlado predlaga mandatar Robert Golob. Pred pristojnim odborom je dopoldne cilje in vizije s področja zunanje politike predstavila Tanja Fajon.
Kandidatka za ministrico Tanja Fajon je v svoji predstavitvi uvodoma poudarila, da moramo slovenski zunanji, evropski in varnostni politiki doma in v mednarodnem prostoru vrniti dostojanstvo, verodostojnost in okrepiti zaupanje vanjo, vendar je ob tem pozabila povedati, da se je Slovenija v času ministrovanja dr. Anžeta Logarja vrnila na zemljevid držav, ki jih v svetu cenijo. Kandidatka je tudi povedala, da bo okrepila sodelovanje med ministrstvom in državnim zborom oziroma odboroma za zunanjo politiko in za zadeve EU, čeprav je to sodelovanje bilo okrepljeno že v času ministra dr. Logarja. Tanja Fajon je tudi napovedala, da se bo Ministrstvo za zunanje z novim zakonom o vladi preimenovalo v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, MZEZ in da bo prišlo do pomlajevanja diplomatske mreže. Glede migracij je kandidatka povedala, da potrebujemo celovito azilno, migracijsko in integracijsko politiko, ki bo omogočala primerno odzivanje na pritiske nereguliranih migracij in olajšala regulirana prisiljevanja. Glede Rusije je Tanja Fajon poudarila, da je izhod iz krize možen le v dialogu z Rusijo in da trajnega miru in stabilnosti EU brez dialoga z Rusijo ni mogoče doseči ter se s tem nekako nakazala kakšen bo odnos nove vlade do Rusije. V predstavitvi je kandidatka tudi povedala, da bo odnos do Kitajske utemeljen na politiki ene Kitajske in da je naklonjena k priznanju Palestine.
Eva Irgl je v začetku svoje razprave poudarila, da je dr. Anže Logar kot zunanji minister svoje delo opravil z odliko sploh glede na okoliščine, v katerih se je zaradi pandemije in vojne v Ukrajini znašla Evropa. Povedala je tudi, da smo v času ministrovanja dr. Logarja Slovenijo postavili na zemljevid držav, ki jih v tujini cenijo in imajo aktivno vlogo na področju zunanje politike. Irglova je tudi prepričana, da smo v zadnjih dveh letih ustvarili verodostojno in spoštovano zunanjo politiko: »Ustvarili smo močno, samozavestno, verodostojno in spoštovano zunanjo politiko. Upam, da se bo takšna politika tudi dejansko naprej nadaljevala. Uvrstili smo se med tiste države, ki v določenih trenutkih tudi diktirajo tempo na zunanjepolitičnem področju. Tega prej nismo bili navajeni od nobenega zunanjega ministra. Včasih smo imeli občutek, da sploh ne sodelujejo z drugimi državami, razen z eno, ampak o tisti več kasneje morda. Spomnimo samo na obisk Kijeva predsednika Vlade, katere potezi so potem sledili tudi drugi voditelji držav in še danes tej potezi sledijo.« Poslanka SDS je v nadaljevanju tudi povedala, da je Slovenija ponovno postala pomembna v mednarodnem in diplomatskem okolju in da je bilo na tem področju opravljenega ogromno dela: »Dvakrat smo predsedovali Svetu EU in ne glede na to, da se je skušalo to ves čas na nek način minirati, če tako rečem, ali pa na nek način ne ravno dobro govoriti v tujini o naši državi, smo predsedovanje Svetu EU izpeljali z odliko.« Irglovo tudi skrbi, kako bomo lahko v nadaljevanju delovali na področju zunanje politike, če je takrat s strani opozicije prihajalo do takšnih blatenj lastne države v tujini.
»Pod ministrovanjem dr. Anžeta Logarja smo se šli politiko vključevanja, kar pomeni in Madžarska in Francija, vi pa ste se šli v opoziciji bolj politiko izključevanja, tako na notranjem kot zunanjepolitičnem področju, torej politiko ali-ali, ali Madžarska ali Francija. Ta stališča ste zavzemali ves čas tudi na tem odboru in zdaj me zanima, ali se je tukaj ta retorika spremenila?« je med drugim zanimalo Irglovo. Kandidatko je tudi vprašala, glede na to, da je koalicija sestavljena skupaj z Levico, ali to pomeni, da je Slovenija na izhodu iz NATA.
Poslanec SDS Jožef Jelen je povedal, da je iz predstavitve kandidatke razvidno, da se bo ministrstvo za zunanje zadeve pod vodstvom Tanje Fajon zelo razbohotilo z novimi službami, kar bo imelo tudi negativne finančne posledice. Jožefa Jelena je tudi zanimalo, kakšno je kandidatkino stališče do priključitve Ukrajine in Moldavije v Evropsko unijo in na kakšen način podpira vstop Hrvaške v schengensko območje.
Dr. Anže Logar je uvodoma povzel besede kandidatke, da smo priče rušenju temeljnih pravil multilateralnega sistema, največji varnostni grožnji, da se vojno območje v Ukrajini ali pa ta nestabilnost lahko hitro razširi tudi na Zahodni Balkan. Ob tem je opozoril, da v koalicijski pogodbi ni niti besede o tem, torej o spremenjenih razmerah, o vojni v Ukrajini, o potrebi po iskanju prehranske verige oziroma varnosti na globalni ravni, niti ne v zvezi s potrebo po pridobivanju oziroma nadomestitvi energentov za Slovenijo. Zato je dr. Logarja zanimalo, kako je to mogoče in ali morda tega v koalicijskem usklajevanju niso zahtevali ali pa so bili proti temu.
Dr. Anže Logar je v nadaljevanju predstavil tudi dilemo glede strateškega koncepta zveze NATO, ki predvideva investicije za obrambo ne na ravni do 2 %, ampak na ravni 2 % plus. "2 odstotka sta minimum za zagotavljanje kolektivne varnosti in vlogo države članice Severnoatlantskega zavezništva kot dejavnik zagotavljanja te kolektivne varnosti, ne pa kot nekdo, ki ogroža to kolektivno varnost. In če je Nato v preteklosti naredil kakšno napako, je bila ta napaka, da je predolgo časa dopuščal državam, da so vodile svojo pot po nekaterih tudi demagoških krilaticah posameznih političnih strank v nacionalnih vladah. Vi imate pa v koaliciji stranko Levica, ki mislim, da je v koalicijskih pogajanjih zagovarjala celo, da bi zapisali investicije v obrambo 0,8 % oziroma da bi jih izenačili z ravnjo nekaterih drugih držav,« je povedal dr. Logar in kandidatko vprašal, ali bo Slovenija sledila tem mednarodnim zavezam ali bo izbrala svojo paradigmo.
Foto: Matija Sušnik/DZ
