V primeru kaznivih dejanj ni obvestila o tem, ali gre za državljane Republike Slovenije. Povečano število kaznivih dejanj, ki jih povzročajo nezakoniti migranti upravičeno skrbi državljanke in državljane. Tudi zaradi preventivnih ukrepov je Policija te podatke dolžna sporočati.
Poslanka Anja Bah Žibert je na vlado naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z obveščanjem javnosti s strani policije o storilcih kaznivih dejanj.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Iz statističnih podatkov o nedovoljenih migracijah na območju Republike Slovenije izhaja, da se število ilegalnih prehodov državne meje povečuje. Iz zadnjega objavljenega poročila na spletni strani Policije izhaja, da je bilo v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. oktobra 2023 obravnavanih 50.622 nezakonitih prehodov državne meje. V lanskem enakem odbobju je bilo obravnavanih 24.662 nezakonitih prehodov. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Afganistana, Maroka in Pakistana.
Do konca oktobra so na območju PU Novo mesto obravnavali 77,9 % vseh nezakonitih prehodov meje, PU Koper pa je obravnavala 15,8 % nezakonitih prehodov meje. V tem obdobju je bilo izraženih 48.996 (mesec prej pa 43.271) namer podaje prošenj za mednarodno zaščito, v letu 2022 jih je bilo evidentiranih 21.452.
Tako povečano število nezakonitih migracij predstavlja povečano varnostno tveganje. Nezakonite migracije nedvomno zvišujejo varnostna tveganja. To izhaja tudi iz nedavnih poročil Policije, da se porast števila ropov in tatvin v Ljubljani kaže predvsem na enem območju, to je Ljubljana Vič, kjer je Azilni dom. Na Policijski upravi Ljubljana so v sredini septembra poudarili, da povečano število nezakonitih migrantov v Azilnem domu na Viču predstavlja povečano varnostno tveganje ter da so lani in letos v centru Ljubljane in na Viču zaznali povečano število kaznivih dejanj zoper premoženje. Pri tem opozarjajo na »povečano varnostno tveganje zaradi zgostitve prosilcev za mednarodno zaščito na nekaterih javnih mestih.« Na Policiji tudi pojasnjujejo, da je eden izmed dejavnikov varnostnega tveganja povezan z migracijami oziroma številom oseb, nastanjenih v Azilnem domu Vič. To izhaja tudi iz objav v različnih medijih, ki so poročali o povečanem številu kaznivih dejanj v Ljubljani.
Dne 12. novembra 2023 so policisti v Ljubljani prijeli tri osebe, ki so na Čopovi ulici v Ljubljani obstopile moškega – eden ga je porinil na tla, ukradli so mu denarnico in pobegnili. Malo pred tem so isti osumljenci na Slovenski cesti s pogovorom zamotili oškodovanko in njena prijatelja ter ji medtem ukradli torbico. Iz medijev je razvidno sporočilo Policije, da so z zbiranjem obvestil izsleidli in odvzeli prostost 18-, 23- ter 24-letnemu osumljencu, ki so v središču Ljubljane storili kaznivo dejanje roparske in drzne tatvine na Čopovi ulici. Privedli so jih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper vse tri odredil pripor. Ni pa obvestila o tem, ali gre za državljane Republike Slovenije. Sporočila prihajajo tudi z zamudo. Tako je bilo tudi v primeru suma storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki se je zgodil na območju Tabora v Ljubljani. Šele čez nekaj dni je Policija sporočila, da je šlo za državljana Maroka. Policija bi morala sporočiti podatke o državljanstvu storilcev. Povečano število kaznivih dejanj, ki jih povzročajo nezakoniti migranti upravičeno skrbi državljanke in državljane. Tudi zaradi preventivnih ukrepov nam je Policija te podatke dolžna sporočati.
Glede na navedeno Vlado Republike Slovenije sprašujem naslednje:
1. Zakaj Policija ne obvešča javnosti vsaj s podatki ali gre pri osumljencih storitev kaznivih dejanj, katerih število se povečuje, za državljane Slovenije ali tuje državljane in državljane katerih držav?
2. Zakaj Vlada Republike Slovenije ne predlaga takšnih predlogov, da bi bila Policija zaradi sprejema preventivnih ukrepov dolžna sporočati tudi podatke o državljanstvu in starosti ter prebivališču osumljencev storitev kaznivih dejanj?
3. Ali se Vlada Republike Slovenije zaveda, da zaradi skrivanja oziroma neobjavljanja podatkov o osumljencih storitev kaznivih dejanj in njihovem državljanstvu prihaja do dodatnega nelagodja med ljudmi?
