V Delavski zvezi SDS vse do danes niso prejeli odgovora s strani Ministrstva za javno upravo.
Delavska zveza Slovenske demokratske stranke je na 27. novembra letos na Vlado RS naslovila pisno vprašanje v zvezi z nepravilnostmi pri izvedbi izbirnega postopka in sklepanju avtorskih pogodb za redno delo v javni upravi.
V pismu so člani in članice zveze med drugim zapisali, da se zavedajo, da so inšpektorji v okviru vodenja in odločanja v inšpekcijskih postopkih samostojni in da sami presodijo, kaj naj štejejo za relevantno, koliko teže naj dajo neki zadevi ter katere okoliščine naj upoštevajo. Kljub temu pa so v Delavski zvezi SDS tudi prepričani, da je lahko le hiter inšpekcijski nadzor učinkovit, v nasprotnem lahko prijavitelju nastane nepopravljiva škoda.
V vprašanju so v Delavski zvezi SDS navedli konkretni primer, v katerem je inšpekcijski organ za oceno, ali so izkazani razlogi za nadzor, kot zadostno štel pojasnilo občine. Prijave nestrokovnosti organa in nepravilnosti v postopku izbire, zaradi katerih je bilo prijavitelju kot stranki v postopku onemogočeno, da bi čim lažje zavaroval svoje pravice, in prijaviteljevo prošnjo po prednostni obravnavi inšpektor ni štel za relevantno. Prijava nestrokovnosti, netransparentnosti in prirejenih razpisov inšpektorju ni bila zadosti alarmantna za opravo nadzora. Prijavitelju je bil tudi onemogočen vpogled v vso gradivo izbirnega postopka v zakonitem roku. Posledično je bila prijavitelju onemogočena uspešna pritožba v zakonitem osemdnevnem roku zoper sklep o (ne)izbiri.
Da je bil vpogled v vso gradivo izbirnega postopka onemogočen, je javni uslužbenec na občini izdal odločbo o vpogledu. Na izdano odločbo se je prijavitelj pritožil in župana pozval, da mu še pred iztekom osemdnevnega roka omogoči vpogled v vso gradivo izbirnega postopka. Ob enem je prijavitelj pritožbo na izdano odločbo o vpogledu naslovil tudi na informacijskega pooblaščenca (ki ga je javni uslužbenec občine v odločbi navedel kot pritožbeni organ). S strani občine ni bilo odgovora, informacijski pooblaščenec pa je več dni po preteku osemdnevnega roka izrekel odločbo za nično, saj je javni uslužbenec občine zahtevo za vpogled v dokumentacijo vodil po napačnem postopku, in sicer po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Po drugi strani pa občina ni posredovala informacije javnega značaja iz drugega izbirnega postopka, za katero je prijavitelj zaprosil zaradi razjasnitve okoliščin. Kot razlog za neposredovanje informacije javnega značaja je občina navedla, da iz dopisa ni bilo jasno, za kakšno zahtevo gre. Prijavitelj je kljub temu prepričan, da je bilo iz samega dejanskega stanja in okoliščin izkazano, da gre za zahtevo po ZDIJZ za informacijo javnega značaja.
V Delavski zvezi SDS so glede konkretnega primera prepričani, da bi moral vsak strokoven in objektiven organ poznati zakone in podlago za postopanje, pristojni javni uslužbenec občine, ki je pooblaščen za vodenje postopka, pa mora vedeti, kdaj stranka nastopa kot stranka v postopku in kdaj podaja zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Strokovni organ je vse to dolžan vedeti, ne glede na to, ali stranka navaja zakonsko podlago ali ne, so še zapisali v zvezi.
Po dveh mesecih od preizkusa usposobljenosti je javni uslužbenec občine izdal novo odločbo o dovolitvi vpogleda. Po pritožbi na novo izdano odločbo, je odločbo izdal župan, ki je ocenil, da je javni uslužbenec občine postopal pravilno. Po letu dni od vložitve tožbe je Upravno sodišče v sodbi pripomnilo, da je bil v zvezi z možnostjo vpogleda v gradiva izbirnega postopka celo voden poseben postopek in izdana odločba, katere pravilnost se je celo presojala v pritožbenem postopku. Po presoji sodišča občinski upravni organ za izdajo odločb o vpogledu ni imel pravne podlage niti po zakonu o javnih uslužbencih niti po kakšnem drugem predpisu (za podrobnejše informacije v konkretnem primeru smo vam na voljo). S prijaviteljem je ta ista občina predhodno sklepala verižne avtorske pogodbe za delo z vsemi elementi delovnega razmerja.
Delavsko zvezo SDS je v zvezi z zgoraj omenjenim primerom zanimalo:
1. Kaj bo Vlada RS ukrenila, da se takšni in podobni primeri ne bi dogajali?
2. Kaj bo Vlada RS ukrenila za pospešitev inšpekcijskih nadzorov?
3. Kako so sankcionirani zaposleni – inšpektorji in svetovalci, ki odločbe pripravijo v primeru, da pride do takšnih napak, ki imajo za posledico nepopravljivo škodo?
4. Ali in kako Vlada RS spremlja te vrste napak?
5. Ali bo kdo izmed uslužbencev Inšpektorata za javni sektor ali Ministrstva za javno upravo nosil odgovornost za počasno delo inšpektorata, za nepravilnosti, ki jih je ugotovilo Upravno sodišče?
6. Kaj bo Inšpekcijski organ storil za preprečitev avtorskih pogodb za redno delo v javni upravi?
7. Koliko takih prijav (o sklepanju avtorskih pogodb za redno delo v javni upravi) ste prejeli, v koliko primerih ste ukrepali in kakšne sankcije ste izrekli?
Vse do danes pa Ministrstvo za javno upravo na vprašanja Delavske zveze SDS ni odgovorilo, zato se upravičeno sprašujemo, ali ministrstvo namerno ignorira poslana vprašanja.
