Zakaj država ne vodi skupnega registra prostovoljnih organizacij, v katerih lahko posameznik opravlja delo in pri tem mesečno zasluži 100 evrov?
Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z delom CSD-jev.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
S strani državljanov smo bili seznanjeni s sledečim primerom. Oseba, ki prejema socialno pomoč v višini 290 €, je prejela informacijo, da je mogoče za čas 12 mesecev pridobiti mesečni dodatek 100 €, če kot prostovoljec dela v posameznih društvih.
Spisek subjektov, vpisanih v register prostovoljnih organizacij, je sicer dosegljiv na spletni strani Ajpes, vendar je zelo obširen, saj se je veliko društev vpisalo v bazo zgolj zaradi možnosti prejemanja 0,5 % dohodnine državljanov, v praksi pa prostovoljne dejavnosti ne izvajajo.
Oseba, ki je izpostavljeni primer izpostavila, je član v več društvih, kot tudi zelo aktivna v domači krajevni skupnosti. V prepričanju, da se delo za krajevno skupnost šteje kot prostovoljstvo, je na CSD odnesla dogovor v obliki pogodbe, ki je zajemal vse zakonske zahteve prostovoljstva. Tam je bila s strani zaposlene na CSDju seznanjena, da krajevna skupnost ni vpisana v razvid prostovoljskih organizacij.
Na prošnjo o seznamu društev, katera so vpisana in kjer se lahko vključi, ji je zaposlena na CSD osorno povedala, da tega seznama nima.
Čez nekaj dni je prosilka ponovno obiskala CSD in prosila za podatke, s katerimi društvi je CSD že imel sklenjene pogodbe in izdane odločbe, vendar je ponovno dobila glasen odgovor, da teh podatkov nima, zraven pa še po oceni državljanke zelo nekorektno mnenje »Če bi se mene vprašalo, bi ukinila vse te pomoči.«
Zavedamo se dejstva, da delo na CSD ni enostavno, saj imajo zaposleni dnevno opravka z ljudmi, ki potrebujejo pomoč, ki so marsikdaj na robu obupa, prav tako se številne ne znajdejo v upravnih postopkih. Aroganten odziv zaposlenih je vsekakor neprimeren.
Zanima me:
1. V kolikor obstaja možnost vključitve v prostovoljstvo, ki lahko pomeni mesečni dodatek v višini 100 €, zakaj se ne vodi skupen register organizacij, ki takšno prostovoljno delo zagotavljajo?
2. Kako pogosto in na kak način se preverja strokovna usposobljenost zaposlenih na CSD?
3. Ali se preverja primernost zaposlenih na CSD za delo s strankami, glede na dejstvo, da imajo praviloma opravka z ljudmi, ki so zaradi svoje ekonomske situacije in posledično družbenega statusa posebej občutljivi in ranljivi?
4. Ali se šteje za prekoračitev pooblastil, če zaposlena prejemniku pomoči v odgovor na vprašanje o informacijah za določeno nadomestilo odgovori dobesedno »Če bi se mene vprašalo, bi ukinila vse te pomoči«?
Zaradi selitve zaposlenih v javni upravi se le te s težavo ali pa sploh ne premesti na enakovredno delovno mesto, ki je bližje njihovega kraja bivanja. Takšni primeri obstajajo tudi med zaposlenimi na CSD. Raje se zaposlenim izplačuje visoke potne stroške.
5. Zakaj CSD ne najde dela svojim delavcem bližje njihovega kraja bivanja in jim raje plačuje maksimalne mesečne potne stroške v znesku 700 €?
