Samo takrat, ko se je bilo treba postaviti, da dobimo svojo državo, smo dejansko doživeli, da se je kompleten narod poenotil, je izpostavil predsednik Združenja VSO.
Aleš Hojs, gost oddaje Pogled na ETV, je nekdanji minister za obrambo in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, v prostem času pa alpinist, ki je osvojil nekatere šesttisočake v Himalaji, bil je na najvišjih vrhovih v Južni in Severni Ameriki. Plezal pa je tudi že s predsednikom SDS Janezom Janšo.
Ljudem je Hojs ostal v spominu kot obrambni minister v drugi Janševi vladi. Razdrl je pogodbo s Patrio, česar ministri pred njim niso bili sposobni storiti, predlagal je vojaško stražo pred predsedniško palačo, ki danes na željo predsednika republike stoji tam le ob praznikih, nenazadnje pa je padlim v vojni za Slovenijo dal poseben pomnik s poimenovanjem vojašnic po njih, kar pa ni minilo popolnoma mirno, predvsem v Ljubljani s preimenovanjem vojašnice Franca Rozmana Staneta. »Zdelo se mi je nerazumljivo, kako nismo tako široki, da smo ob tem, ko imamo poimenovanja po nekom v precej velikem številu, krivični in ne dopustimo, da se spominjamo tudi tistih, ki so v naši vojni za osamosvojitev, ne damo ustreznega pomnika,« je dejal Hojs in dodal, da je bilo hvala Bogu malo teh fantov, ki so padli za domovino.
»Mi smo bili prva generacija, ki je morala po srednji šoli iti v vojsko, na fakulteto smo odšli šele po odsluženem vojaškem roku,« se spominja Hojs, ki je bil v Teritorialno obrambo vpoklican v času študija nekaj krat na letno na vojaške vaje. Med vojno za Slovenijo je bil v vpoklican, a kot poudarja, jo je bolj kot ne preživel v čakanju, za orožje ni prijel, saj ga ni bilo dovolj, ker je bila Slovenija razorožena. »Takrat smo dejansko doživeli, da se je kompleten narod, bodisi tisti, ki so bili pod uniformo, bodisi si tisti, ki niso bili, postavili za to, da dobimo svojo državo,« je še dodal predsednik Združenja VSO.
Aleš Hojs je izpostavil dva dogodka, ki sta ključno zaznamovala potek osamosvojitvene vojne: zasedba vojaškega skladišča v Strmcu pri Borovnici in sestrelitev helikopterja JLA sredi Ljubljane. Prepričan je, da če ne bi bilo tega, bi JLA s precej bolj surovo in kruto nadvlado posegla v slovenski prostor, tako pa so se ustrašili.
»Mislim, da bi morali biti na desetdnevno vojno še kako ponosni, da smo tako hitro opravili z agresorjem,« je izpostavil Hojs in pojasnil, da če gledamo vojno kot celoto, se je je v pripravljalni fazi pričela dobro leto prej z ukazom o razorožitvi Slovenije.
Predsednik Združenja VSO je pojasnil, da VSO s svojimi praporščaki ne sodeluje na prireditvah, kjer bi bili v isti vrsti postavljeni z zastavami in prapori bivše agresorske armade z rdečo zvezdo. Na očitke, da so imeli vojaki prvega postroja slovenske vojske na kapah rdeče zvezde, odgovarja, da je to jasno, saj so bili aktivni vojaki takrat še JLA, treba je pa vedeti, da so imeli v žepih tudi trakove, ki bi jih takoj nadeli na svojo uniformo, da bi se vedeli, da to niso več vojaki JLA ampak nove slovenske vojske.
Hojs je zaskrbljen, ker se v ljudi naseljuje apatija, prepričanje, da so vsi isti in da se ne da nič spremeniti. »V kolikor bi se ljudje zavedali, da je vsak glas pomemben, bi se stvar dala obrniti na bolje in še zmeraj sem optimist, da se bo to zgodilo, v nasprotnem pa ne vem, kam ta barka plove, to pa moram odkrito povedati,« je dejal.
Nekdanji obrambni minister je spomnil na novinarsko konferenco, ki jo je sklical leta 2012 in na njej jasno povedal, da bi morale ZDA vojaško posredovati v Siriji in bil deležen izjemnih kritik, za je militanten, da poziva k vojni. »Še danes sem prepričan, da če bi takrat ZDA posegle, bi bilo veliko vprašanje, če bi se sploh vzpostavila Islamska država, izognili bi se milijonskim številkam žrtev, vse to bi bilo preprečeno,« je dejal in pojasnil, da nekateri z omembo vojne vidijo samo nekaj, kar bo povzročilo žrtve, ne vidijo pa vojaškega posega kot nekaj, kar bi v veliki meri preprečilo veliko žrtev.
Podobno velja za severnokorejskega diktatorja Kim Džong-una, ki bi ga bilo potrebno s precej bolj trdo roko ustaviti, je prepričan Hojs, ki sicer ni človek, ki bi pozival k vojni, je pa prepričan, da je kdaj kakšna vojaška intervencija nujna, da se prepreči razvoj vojne in dodatno število nedolžnih žrtev.
