Kako bo vlada poskrbela za obsežnejše črpanje evropskih sredstev za potrebe institucionalnega varstva starejših?
Poslanka Alenka Jeraj je na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z dnevnimi in večgeneracijskimi centri.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani,
Slovenija je ena najhitreje starajočih se družb, na kar pa kot država in družba nismo ustrezno pripravljeni. Prizadevati si moramo, da starejši čim dlje ostanejo aktiven del skupnosti in spodbujati razumevanje med mladimi, da starejši niso zgolj breme za državno blagajno, ampak so neprecenljiv vir izkušenj, in tisti ljudje, ki so v času svojega aktivnega obdobja soustvarjali, kar danes imamo.
Pomenljivo je, koliko starostnikov čaka na svojem mesto v domu za ostarele: 26.000 starejših je oddalo vloge, med njimi bi jih 11.000 posteljo potrebovalo nemudoma. Od leta 2005 ni bil zgrajen noben nov javni dom za starejše in tudi v prihodnjih letih, glede na proračuna 2020 in 2021, bistvenega izboljšanja stanja ne moremo pričakovati. Vlada argumentira, da evropskih sredstev za gradnjo domov za starejše ni mogoče porabljati. Toda domovi za starejše niso edina institucionalna možnost oskrbovanja starejših.
Dnevni in večgeneracijski centri so odlična možnost za tiste, ki si želijo aktivnega in kvalitetnega staranja ter jim zdravstveno stanje to omogoča. Dnevni centri so namenjeni ljudem, ki sicer živijo doma, a težko skrbijo zase. S številnimi dnevnimi aktivnostmi, telesno vadbo, delavnicami, strokovno pomočjo in socializacijo ohranjajo njihovo avtonomijo.
Podobno velja za večgeneracijske centre, ki s svojimi programi odgovarjajo na potrebe starejših in mlajših. Ohranjajo in dvigujejo kakovost življenja ranljivih skupin, omogočajo socialno vključenost in medsebojno povezujejo generacije. Prav za te novejše institucionalne oblike je mogoče pridobiti znatna sredstva Evropskega socialnega sklada.
Glede na navedeno na Vlado RS naslavljam naslednja vprašanja:
1. Ali ima Vlada RS podatke o tem, koliko slovenskih občin ima potrebo po izgradnji dnevnih oziroma večgeneracijskih centrov ter koliko dnevnih oziroma večgeneracijskih centrov funkcionira po državi? Koliko pobud občin v zvezi z vzpostavitvijo dnevnih in večgeneracijskih centrov je doslej prejela Vlada RS?
2. Koliko evropskih sredstev Vlada RS namenja za vzpostavitev omenjenih sredstev in za kakšne namene?
3. Na kakšen način bo Vlada RS poskrbela za obsežnejše črpanje evropskih sredstev za potrebe institucionalnega varstva starejših?
