Ali na ministrstvih za zdravje in delo razmišljajo o umestitvi paliativne oskrbe v vse klinične specializacije in specializacijo družinske medicine?
Poslanka Alenka Jeraj je na ministra za zdravje Aleša Šabedra ter ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenijo Klampfer naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s paliativno oskrbo.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovana ministra!
V Sloveniji se s problematiko paliativne oskrbe oziroma problematiko pomanjkanja negovalnih enot, ki bi skrbele za odrasle ljudi s kronično neozdravljivo boleznijo v zaključni fazi paliativne oskrbe, srečujemo že kar nekaj časa. Hiša hospic, ki je svoje prostore odprla leta 2010, je bila celo edina hiša v Ljubljani, ki je skrbela za te ljudi. Bolnikom je nadomeščala dom, v njej pa so imeli zagotovljeno 24-urno paliativno hospic oskrbo. Ker njeno delovanje ni bilo financirano s strani države, so bili vseskozi odvisni od donacij in razpisov.
Programi Hospica pa zaradi celostne obravnave človeka sodijo na več področij, ne zgolj med zdravstvene niti samo med socialne. Zato se vseskozi pojavlja vprašanje, kdo naj financira programe, ali je to ministrstvo za zdravje ali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Hiša hospica v celoti deluje kot skupnostna oblika skrbi za umirajoče, zato se ne morejo primerjati z domovi za starejše občane ali negovalnimi bolnišnicami.
Leta 2010 je imel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije rezervirana sredstva za financiranje dejavnosti v Hiši hospic, a ker se Slovensko društvo hospic z ministrstvom za zdravje takrat ni uspelo dogovoriti, kako izpeljati financiranje – hiša namreč ni registrirana za opravljanje zdravstvene dejavnosti – ta sredstva do njih niso prišla.
Ministrstvo za delo pa je leta 2013 objavilo razpis za koncesijo za institucionalno varstvo na smrt bolnih, a se Slovensko društvo hospic na razpis ponovno ni prijavilo, zaradi nestrinjanja z normativi, ki jih je ministrstvo postavilo v razpisu. Tako se je hiša ves čas financirala s pomočjo donacij, dobrodelnih koncertov ... Leta 2013 je Hišo obiskal predsednik republike Borut Pahor in obljubil, da bo skušal čim prej rešiti problem financiranja. Njihova prizadevanja za ureditev problema pa je istega leta podprla tudi Varuhinja človekovih pravic in poudarila, da bo v luči človekovih pravic naredila vse za upoštevanje načela spoštovanja človekove osebnosti in avtonomije ter za uveljavljanje pravice do dostojne smrti. V začetku maja 2015 je o problematiki financiranja Hiše hospic razpravljal tudi parlamentarni odbor za zdravstvo, na katerem so ministrstvo za zdravje pozvali, da hiši omogoči pridobitev koncesije za socialno ali institucionalno varstvo in da se jo vključi v splošni dogovor. Ker je Hiša hospic zaradi nenehnih težav s pomanjkanjem sredstev, svoja vrata zaprla konec leta 2015, je v istih prostorih februarja 2016 Lekarna Ljubljana, kot večinski sofinancer dejavnosti, ustanovila Zavod Ljubhospic. Ob drugi obletnici delovanja lansko leto je hišo obiskala nekdanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je takrat poudarila, da si želi, da se hiša, ki je še vedno edini stacionarni hospic v Sloveniji, vključi v sistem zdravstvenega in socialnega varstva. A to se do sedaj še ni zgodilo.
V Hiši Ljubhospic so sicer v letu 2017 sprejeli 153 bolnikov, kar je največ od ustanovitve hiše leta 2010. Skupaj so zabeležili 686 uporabnikov, ki so jim zagotovili oskrbo oziroma svetovanje. Občutno več kot minula leta so dobili tudi vlog za sprejem in poizvedovanj glede namestitev. Vse to pripisujejo pomanjkanju prostora v domovih za starejše, dejstvu, da je oskrba v Hiši Ljubhospic brezplačna, in povečanju prepoznavnosti te ustanove. Edina hiša hospica tudi tri leta po ponovnem odprtju deluje brez statusa in izključno s pomočjo donatorjev.
Zanima me, kakšni so načrti ministrstev glede hiše Ljubhospic? Ali imate v načrtih razvojnih programov tudi financiranje dejavnosti paliativne oskrbe v tej hiši?
Zakaj je bila Hiša hospica izbrisana iz nacionalnega programa paliativne oskrbe? Na ministrstvu za zdravje ste ustanovili delovno skupino, ki je pripravila Državni program razvoja paliativne oskrbe, ki je temelj organizacijskega načrtovanja paliativne oskrbe v našem zdravstvenem sistemu. Ali je v tem načrtu tudi financiranje hiše Ljubhospic?
Kakšni so načrti ministrstva za zdravje glede širitev mobilnih paliativnih enot? Zaenkrat takšna enota deluje le v okviru jeseniške bolnišnice.
Vsako leto v Sloveniji umre okoli 20.000 bolnikov, v glavnem zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni, večina med njimi pa bi vsaj v zadnjem obdobju življenja potrebovala paliativno oskrbo. Ali ministrstvi razmišljata v smeri celostnega razvoja paliativne oskrbe? Če da, na kakšen način.
Ali razmišljate v smeri umestitve paliativne oskrbe v vse klinične specializacije in specializacijo družinske medicine?
Zanima me, ali razmišljate tudi o širitvi otroške paliative? Določene dejavnosti paliativne oskrbe trenutno namreč potekajo le pri onkoloških bolnikih.
