Zvonko Černač: Solidarna prihodnost ?

V zadnjem letu dni takih odločitev ni. Bili smo priča politiki revanšizma s spiskom »uslužbencev za odstrel«, bili smo priča odpravi ugodnosti prejšnje vlade na davčnem področju, ki je vsem prinašala višje plače in popolni ignoranci oz. celo zavajanju upokojencev, kjer so najhujše posledice podražitev hrane, ogrevanja in elektrike občutili tisti z najnižjimi pokojninami. Zato ne preseneča nezadovoljstvo, ki ga na množično obiskanih srečanjih na dostojen in kulturen način izražajo upokojenci. Za razliko od t.i. »protestnikov« leve politične sfere, ki so protestirali po nareku takratne opozicije, današnje vladajoče politike. Svobodnjaška oblast je seveda takoj zaznala nevarnost, zato je vse sile usmerila, ne v odpravo slabega položaja tistih z najnižjimi pokojninami, pač pa v diskreditacijo glavnega pobudnika teh srečevanj oz. protestov. Tisti, z malo daljšim spominom, se spomnimo štrajka zaposlenih v nekdanjem Gorenju, kjer so delavke mimo vodstvu prijaznega sindikata, organizirale štrajk. Panika.

V teh razmerah je prav, da se ob interpelaciji zoper celotno vlado, ki jo je vložila Slovenska demokratska stranka, na najvišji ravni pogovorimo o tem, ali so številne odločitve, ki jih je v slabem letu dni sprejela Golobova vlada, res prava smer ? Ali nas te odločitve res vodijo k večji povezanosti, izboljšanju stanja najranljivejših skupin, ali te odločitve res zagotavljajo podlage za prihodnost mladih ?  Kar se slednjih tiče, smo pred volitvami poslušali bombastične napovedi o 30.000 stanovanjih, potem o 10.000 stanovanjih in sedaj o »podlagah« za 3.000 stanovanj. Ob tem, da je prehodna vlada, ki jo je vodil g. Janez Janša, spomladi 2021 potrdila dolgoročno politiko SSRS, katere rezultat bo 5.000 neprofitnih stanovanj v petih letih, torej do leta 2026. Sedanja oblast ni niti toliko ambiciozna, da bi izpolnila nekaj, kar že teče. Nasprotno. V okviru dviga davkov so dvignili najemnine na oddajo stanovanj. Bo več pobranih davkov ? Dvomim. Še več bo oddajanja na črno, kjer pa tega ne bo, bo ta strošek na koncu bremenil najemnika. 

V teh dneh je minila še ena, žal žalostna obletnica. Leto vojne v Ukrajini. Zla, ki se dogaja tam preko agresije Rusije na suvereno in samostojno državo, žal ni mogoče premagati z moledovanjem o miru. Agresorja, ki ne ogroža samo ene države, pač pa celotno celino, pa tudi svetovni mir, je potrebno premagati. Kajti : zgodovina nas uči, da svobode in miru ni mogoče zagotoviti z uklonitvijo agresorju, potrebno ga je premagati. Tako je bilo tudi v Sloveniji, nazadnje pred dobrimi tridesetimi leti. Zato je žalostno, da je sedanja oblast z ukinitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve grdo pljunila na tisočletne sanje Slovenk in Slovencev, na žrtve te vojne, na vse, ki smo takrat presegli delitve in se povezali v boju za samostojno državo, samostojno Slovenijo. Takrat smo dejansko udejanjali solidarno prihodnost, danes je postala oguljena fraza in navaden blef levičarske politike. Žal.

Kolumna objavljena v marčevski številki lokalnega Pivškega lista.