»Za stanje živali smo odgovorni vsi«

Prva pravila na področju zdravja živali je Evropska unija sprejela že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v zadnjih letih pa se soočamo s številnimi izzivi na tem področju, zaradi novih bolezni, povečal pa se je tudi obseg trgovine z živalmi in živalskimi proizvodi. Že v prejšnjem mandatu si je Evropska komisija zadala cilj uvesti celovita pravila o zdravju živali v enem aktu, predvsem zaradi usklajenega odziva držav članic na morebitna zdravstvena tveganja.

Evropska unija zdravje živali, zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni ter skrb za varnost hrane postavlja visoko na lestvici prioritet, za slabo počutje živali pa je nemalokrat krivo malomarno izvrševanje evropske zakonodaje v državah članicah. K temu dodatno pripomore prenizka finančna spodbuda za izvajanje zakonodaje in pomanjkanje znanja. Izobraževanje, nove in inovativne študije ter ozaveščanje potrošnikov je edini porok za optimizacijo predlaganih ukrepov.

Po podatkih Evropske komisije naj bi bilo na evropskih kmetijah okoli dve milijardi perutnine in okoli 300 milijonov krav, prašičev in drobnice, če pa k temu prištejemo še okoli 100 milijonov hišnih ljubljenčkov, so težnje k dobri zakonodaji na področju živali upravičene. Dobre prakse je potrebno nadaljevati in nadgraditi, saj bo v nasprotnem primeru največ škode utrpelo kmetijstvo, vrednost živinorejskega sektorja v EU pa je ocenjena na kar 150 milijard evrov. EU je dolžna pomagati kmetom, najbolj razširjene oblike pomoči pa so subvencije. Veliko prahu v javnosti pa je dvignilo glasovanje na plenarnem zasedanju pred dvema letoma. Evropski poslanci smo glasovali o subvencijah za španske govedorejce, v obilici glasovanj pa smo spregledali amandma, ki je zahteval umik evropskih subvencij za vzrejo bikov za bikoborbe. Svoje glasovanje sem spremenila, saj menim, da je bil amandma politične skupine Zelenih na mestu, čeprav na žalost ne rešuje izvora problema. Bikoborbam in ostalim oblikam nasilja nad živalmi odločno nasprotujem! Prepričana pa sem, da lahko na tem področju največ stori prav pritisk javnosti. V večjem delu Španije so bikoborbe že prepovedane, gre pa pri tem za dolgotrajen proces, saj je najtežje izkoreniniti tisto kar ljudje dojemajo kot del tradicije.

Živali prav tako kot ljudje čutijo. Čutijo bolečino! Za stanje živali pa smo odgovorni vsi, tudi tako, da vsakršno mučenje in zanemarjanje živali prijavimo pristojnim uradom. Prav tako živali niso igrače. Z živalmi je potrebno ravnati odgovorno, pred nakupom pa je potrebno dobro premisliti ali lahko hišnemu ljubljenčku nudimo vse kar potrebuje za zdrav razvoj in dobro počutje. Eksotične živali zagotovo niso za v stanovanje, tudi veliki psi ne. Večja je žival, več prostora in svobode potrebuje. Lastnik pa je odgovoren tudi za vzgojo živali.

Vsako kruto ravnanje z živalmi ostro obsojam in menim, da odvzem živali ni dovolj! Krivce je potrebno ustrezno sankcionirati in dopolniti zakonodajo, ki bo v korist živalim in ne le voda na mlin političnim strankam, da bi si na ta račun pridobile politične točke.

Aktivnosti Evropskega parlamenta pa segajo tudi na področje testiranja na živalih, ki so pogosta predvsem v farmaciji in v kozmetični industriji. Že od samega začetka je testiranje na živalih predmet javne razprave, kjer zagovorniki poudarjajo, da je testiranje na živalih ključno za napredek medicine, nasprotniki testiranja na živalih pa opozarjajo na trpljenje živali in rešitev vidijo v alternativnih metodah. V EU velja popolna prepoved testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih, prav tako je prepovedano testiranje kozmetičnih sestavin in trženje kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo sestavine testirane na živalih, nadaljuje pa se iskanje alternativnih metod in spodbujanje tretjih držav naj sledijo zgledu EU. Razprave na parlamentarnih odborih pa se nadaljujejo tudi glede testiranja čistilnih sredstev in zdravil na živalih. Pobude o spremembah prihajajo iz javne sfere, k pozivom pa se nemalokrat pridružijo tudi znanstveniki.

Ljudje smo dolžni poskrbeti za dobrobit živali, živali pa nam dobroto in ljubezen vračajo v enaki ali še večji meri. Domač pes pazi na nas, obstajajo primeri, ko je pes rešil življenje lastniku, slepim in slabovidnim pa pes vodnik predstavlja nadomestni par oči. Znani so tudi zdravilni učinki terapije z delfini in s konji. Prav gotovo pa so živali najbolj iskrena bitja, zato je citat neznanega avtorja vredno vzeti na znanje:  “Če vaš pes nekoga ne mara, ga verjetno tudi vi ne bi smeli.”

Kolumna je bila prvotno objavljena v Tedniku Demokracija.