V Sloveniji nadkoalicijska stranka Levica pomembnejša od gospodarstvenikov

Nova Vlada Republike Slovenije pod vodstvom Marjana Šarca je dobila polna pooblastila, medtem ko so dejansko izsilili sestavo vlade za vsako ceno z nekakšnim sporazumom med vlado in stranko Levica, ki je Marjanu Šarcu zagotavljal potrebno večino v Državnem zboru Republike Slovenije.

Že v sami koalicijski pogodbi je barvita koalicijska falanga jasno zapisala, da bodo v njihovem mandatu poskrbeli, da se bo osebni prihodek iz rent in kapitala vključil v osnovo za odmero dohodnine in da bodo dvignili prispevno stopnjo PIZ za delodajalce v njihovih štirih letih vladanja za 0,8 odstotka na leto. In seveda so svoj glas pri takšnih napovedih nemudoma dvignili uspešni podjetniki, ki bi s tem izgubili finančna sredstva, ki bi jih lahko namenili za razvoj in pošteno plačilo svojih zaposlenih, ker se še kako zavedajo, da lahko le s poštenim plačilom pridobijo visokokvalificirane zaposlene in s tem svojem podjetju zagotovijo dodano vrednost.

In, seveda, ob tem nemudoma udari veliki vodja nadkoalicijske stranke Levica Luka Mesec in v oddaji Tarča 30. avgusta na vprašanje, kako komentira izjavo družbe Akrapovič, da bodo zaradi davkov, predvidenih v koalicijski pogodbi, čisti bilančni dobiček selili v bolj predvidljivo poslovno okolje, odgovori:  »To je bolj izsiljevanje in izgovor. To ni nič drugega kot davčna utaja. Bolj kot njegovo obnašanje, ki je obsojanja vredno, človek je vzel koalicijsko pogodbo in rekel: »Evo, zdaj jaz selim bilančni dobiček,« ki ga je država subvencionirala. To ni nič drugega kot davčna utaja. In bolj kot to me skrbi odziv dela javnosti, ki to celo spodbuja in podpira. /…/ Pred dobrim desetletjem so nekateri na podoben način ploskali menedžerjem, ki so prevzemali državna podjetja pa brez garancij in ti ljudje so postali tajkuni.«

Kaj se je zgodilo po tem? Tresla se je gora, rodila se je miš. Edini in pozdrava vredni dejanji sta dejanji Gospodarske zbornice Slovenije ter Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije in Slovenske nacionalne stranke. Prva je z javnim pismom, ki so ga naslovili tudi na Državni zbor Republike Slovenije in koalicijske stranke, zahtevala, da se distancirajo od takšnih izjav in pokažejo, da se sami zavzemajo za hitrejši gospodarski razvoj. Drugo dejanje je povezano s sklicem izredne seje državnega zbora, ki so ga zahtevale zgoraj omenjene tri stranke in h kateremu so predlagale sprejetje dveh priporočil, ki bi odpravili škodljive ukrepe, ki jih načrtuje vladajoči petorček z nadkoalicijsko Levico.

Tako se pojavi največja ironija. Marjan Šarec po mesecu dni še ni jasno povedal, kaj pomenijo takšne zaveze in kako komentira izjave Luka Mesca. Ampak se pretvarja, kot da je vse v najlepšem redu. Glavna tema vseh medijev je sedaj, kako si Marjan Šarec na vse pretege prizadeva in dejansko prosi Luko Mesca, da podpiše sporazum o sodelovanju. Hkrati pa v medijih ni mogoče zaslediti pojasnil Marjana Šarca v zvezi z zgoraj navedenimi zavezami glede gospodarstva.

Ob vsem tem lahko ugotovimo, da se oba akterja očitno ne zavedata, da ne živimo več v kameni dobi. Pozabila sta verjetno dejstvo, da se s pojavom dobe kovin pred skoraj  več kot 5.000 leti začno ljudje preživljati z obrtjo in od takrat dalje živijo od gospodarstva in obrti. Verjetno se tudi ne zavedata, da bi brez uspešnih gospodarstvenikov, kot so Akrapovič in Boscarol, iz mojega lokalnega okolja podjetji Bossio in Etra, tudi ona dva težko živela. Zavedati se morata, da imajo takšna podjetja veliko zaposlenih, ki imajo znanje in delavnost, njihovi lastniki pa znajo ta potencial unovčiti kjerkoli v svetu, v katerikoli gospodarski panogi in tako pripeljati v Slovenijo velik kapital, ki polni državno blagajno. Tako posledično zagotavljajo ugodne življenjske pogoje, ne samo za njihove zaposlene, ampak tudi za njihove družine, ki lahko zaradi dostojnih plač tudi dostojno trošijo in posledično ponovno polnijo državno blagajno.

Sama sem mnenja, da bi morali biti prioriteta Marjana Šarca pogovori z Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno podjetniško zbornico Slovenije in s samimi podjetniki, da bi skupaj našli rešitve, kako zadovoljiti potrebe države, v prvi vrsti pa gospodarstvenikom omogočiti zagotovitev pogojev za ustvarjanje visokokvalificiranih delovnih mest. In da je precej manj pomembno, da se Marjan Šarec ukvarja z Luko Mescem, kako ga bo prepričal v podpis sporazuma s koalicijo.

Prepričana sem, da bi v primeru konstruktivnega sodelovanja z vsemi, tako z gospodarstveniki kot političnimi strankami, pri iskanju ugodnih rešitev za ustvarjanje ugodne gospodarske klime Marjan Šarec lažje našel podporo pri opozicijskih strankah kot nadkoalicijski Levici.