V imenu ljudstva
sobota, 8. 9. 2018Ko pišem te vrstice (sreda, 22. avgust), smo zakoračili v tretji mesec po volitvah, Slovenija pa še vedno nima nove vlade. Volilni rezultat zadnjih parlamentarnih volitev je jasen. Slovenska demokratska stranka je bila deležna velikega zaupanja volivcev, saj so ji namenili največ glasov, skoraj dvakrat toliko kot drugo uvrščeni Listi Marjana Šarca. Vse tri stranke, ki so predčasno končale prejšnji mandat, ker so ugotovile, da ne morejo več sodelovati (SMC, SD in DeSUS) pa so skupaj prejele komaj toliko mandatov kot SDS. Ljudje so na volitvah 3. junija torej jasno povedali, da si želijo spremembe, ter da prejšnji politični garnituri pod vodstvom Mira Cerarja, ne zaupajo več.
Na podlagi tega rezultata in jasno izražene ljudske volje je predsednik države mandat za sestavo vlade podelil Janezu Janši, ki je k sodelovanju pisno povabil vse politične skupine zastopane v novem sklicu slovenskega parlamenta. Osnovo za pogovore je predstavljal konkreten program po področjih. Predsednik SDS je tudi oblikoval ekipe, ki naj bi vodile pogovore po programih posameznih resorjev. Sam sem bil s kolegom Danijelom Krivcem zadolžen za področje infrastrukture in prostora. Do vsebinskih pogovorov ni prišlo, saj se LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levica niso bili pripravljeni niti pogovarjati.
Nadaljevanje je znano. V teh dneh dobivamo vlado, ki bo »copy paste« prejšnje z nekaj dodatki in predsednikom, za katerega ni čisto jasno, ali se zaveda, da tokrat ne gre za imitacijo. Dobivamo vlado, v kateri bosta Karel Erjavec in Alenka Bratušek, ki ju ljudje niti v parlament niso izvolili. V normalni demokraciji bi se oba od politike poslovila. Poleg tega lepilo, ki drži trenutno skupaj šest političnih skupin ni program ali interesi ljudi, pač pa skrb za lastne fotelje in pozicije. In da bo absurd teatra popoln: tu je še Levica, pogospodeni tovariši, ki so še včeraj nasprotovali prodaji NLB, danes pa podpirajo vlado, ki to prodajo izvaja.
V čigavem interesu se torej vse to dogaja? V imenu ljudstva gotovo ne. Vlada, ki nima podpore v volilnem rezultatu, pa tudi osnovne legitimnosti nima, zato ne bo dolgega veka. Žal bo zapitek, tako kot vedno, plačal narod. Zakaj že?
Kolumna je bila prvotno objavljena v Pivških novicah 7. septembra letos.
