Svetovni mediji so že v nedeljo začeli dvigati temperaturo in pripravljati klimo za pompozno razkritje “zaupnih” TTIP dokumentov, ki da bodo razkrili vso pokvarjeno kloako in zle namere voditeljev na obeh straneh Atlantika, ki kontinentoma ne privoščijo nič dobrega. A na razočaranje tistih, ki so dokumente vsaj preleteli, ponedeljkova objava dokumentov ni razkrila nobene šokantne ali škandalozne podrobnosti pogajanj, zato je težko razumeti pretirano pozornost, ki jo je tema deležna v medijih. Še najbolj zanimiva podrobnost ponedeljkovega razkritja so razlike v stačiščih EU in ZDA pri testiranju kozmetičnih izdelkov, kjer EU vztraja pri svojem načelu prepovedi testiranja na živalih. V nasprotju s tem, kar trdi Greenpeace in kar so nekateri mediji slepo povzemali, ni nikakršnih dokazov, da je EU pripravljena znižati standarde. Ravno obratno, ti dokumenti služijo kot dokaz, da EU na nobenem področju ni pripravljena nižati svojih standardov ter, da so grožnje nekaterih nevladnih organizacij povsem neutemljene in izmišljene. V dokumentih namreč zelo jasno in nedvoumno piše, da “noben trgovinski sporazum ne bo znižal ravni zaščite potrošnikov, varovanja hrane in okolja ali omejil zmožnosti sprejemanja novih zakonodaj na tem področju.” Nobena skrivnost več ni, da je večina “nevladnih organizacij”, ki v agresivni kampanji zoper TTIP nastopajo, sicer del močne ruske propagande in stojijo na izdatni ruski finančni podpori, njihov edini cilj (oz. cilj vlagatelja) pa je oslabiti ali celo uničiti EU.
Kaj sploh so objavljeni dokumenti?
Vse to seveda ni ustavilo mainstream medijev, ki so povsem napačno interpretirali objavljena besedila ter s tem širili nove laži o morebitnem sporazumu. Objavljeni dokumenti so namreč izhodišča obeh strani in ne dogovor ali predlog dogovora. Evropska komisija po vsakem krogu pogajanj objavi celostna poročila ter stališčne dokumente (vse si lahko pogledate na: http://trade.ec.europa.eu/doclib/press/index.cfm?id=1230), zato stališča Evropske unije v ponedeljkovem t.i. “razkritju” niso nič novega in so širši javnosti na voljo že dolgo. Je pa povsem normalno, da ima vsaka stran svoje prioritete in cilje, pogajanja pa so namenjena ustvarjanju kompromisa, ki bo dober za obe strani.
Evropska komisija in evropski poslanci – z izjemo radikalne levice in desnice - so že neštetokrat zagotovili, da TTIP ne bo znižal ravni varstva portoršnikov, zdrave prehrane, okolja, prav tako ne bo spremenil evropske zakonodaje glede GSO. To je javna zaveza Evropske komisije in naših pogajalcev. Navsezadnje, pa bodo o končnem predlogu dogovora odločali še vsi nacionalni parlamenti Evropske unije, zato se bo javnost, ko bo besedilo končno, lahko tudi dodatno prepričala v te zaveze.
Zakaj sploh rabimo prostotrgovinske sporazume?
Evropska unija gre v nove trgovinske sporazume izključno z namenom zagotavljanja višjih standardov življenja na vseh ravneh, nikoli nižjih. Nobene zdravo-razumske logike ni v očitanem samodestrukcijskem delovanju Evropske unije. Prav bizarno bi bilo, da bi na podlagi paranoične manjšine zavrnili dogovor, ki bi Sloveniji po projekcijah na letni ravni doprinesel 3,31% BDP na prebivalca in številna nova delovna mesta. Neizpodbitno pa je dejstvo, da bodo ZDA, v primeru neuspelega prostotrgovinskega sporazuma z EU, sklenile podoben dogovor s Kitajsko, EU pa bo vedno manj konkurenčna in vedno manjši faktor na svetovnem gospodarskem zemljevidu.
Trenutno je v veljavi 34 bilateralnih prostotrgovinskih sporazumov med Evropsko unijo in svetovnimi partnericami, EU pa se pogaja še vsaj z enakim številom držav in upa na nove sporazume. A problem so čisto slučajno prav pogajanja z državo, ki ima enega najvišjih standarodov na svetu.
Od sporazuma bi imeli korist vsi, saj bo spodbuda izmenjavi na obeh straneh Atlantika oživela in okrepila gospodarsko dejavnost, na drugi strani pa bodo potrošniki imeli koristi od cenejšega in širšega nabora blaga in storitev. Prostotrgovinski sporazum bi omogočil nove priložnosti za slovenska podjetja kar bi se odražalo pri nastanku novih delovnih mest, padcu brezposelnosti in višjem BDP. Najbrž se nekateri monopoli v Sloveniji tega sporazuma res bojijo, saj bi lahko na našem izkrivljenem trgu kar naenkrat postali manj konkurenčni oz. bi bili prisiljeni v izboljšavo storitve ali proizvodnje. A to je proces, kjer je na koncu vedno zmagovalec potrošnik, ki je deležen kvalitetnejšega in cenejšega blaga oz. storitve.
